Vljudno vabljeni na odprtje razstave v petek, 12. junija, ob 20. uri v Galerijo sodobne umetnosti.

Tokratni izbor iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti (zadnji predstavitvi zbirke sta bili leta 2013 in 2016), je usmerjen na dialog med deli, ki so nastala v časovnem razponu od leta 1956 do danes. Ker v zbirki manjka marsikatero delo, ki bi pomembno predstavljalo posamezno desetletje – izjema je sodobna celjska ustvarjalnost, ki je z vsakoletnimi novimi pridobitvami po letu 2006 najbolj kontinuirano in bogato zastopana -, je razstava namesto kronološkega pregleda dogajanja v umetnosti predvsem sopostavitev tistih starejših in sodobnih del, ki kljub različnim idejnim izhodiščem in vizualnim pristopom nosijo sorodno informacijo. Takšna postavitev je nastala nenazadnje tudi zato, ker prinaša zanimive primerjave, predvsem pa zato, ker se z njo poudari univerzalnost likovne govorice, ki zmore nagovarjati tudi povsem izven časovnih okvirov.

V grobem je razstava, na kateri prevladujejo slike, sledijo jim fotografija, video in skulptura, razdeljena na abstraktna in figuralna dela. Začenja se s sklopom abstraktnih del, od Dvojnega prostora Rudolfa Kotnika iz leta 1972 in Slike 11 Tanje Špenko iz leta 1981 in njunega raziskovanja neslikarskih materialov in materialnosti slike, do govorice barve v sliki Agresivnost svetlobe Silvestra Komela iz leta 1973 ali v sliki 4.1.2007 Tomaža Gorjupa iz leta 2007. Sledijo jim figuralna dela. Najprej sklop, v katerem prevladujeta ploskovitost in uporaba črte, linije ali risbe v sliki, od ekspresivnega Udarca v obraz Marija Preglja iz leta 1965, poudarjene neosebnosti slike »2« Zmaga Jeraja iz leta 1971 z obrisom glave, ki deluje kot šablona, do svojstvene alegorične figuralike in miline v delu Brez naslova Konrada Topolovca iz leta 2009. Sledi prostor, v katerem nam z večine del, bodisi iz avtoportretov ali iz del, v katerih so protagonisti umetniki sami, pogled vračajo posamezniki. S prodornim pogledom in barvitim realizmom nam pogled vrača Nikolaj Omersa v Avtoportretu iz leta 1956, s skritim pogledom, zakritim s kosi oblačil iz vsakdanjega življenja Ana Straže v seriji fotografij Garden of Eden iz leta 2013. V četrtem sklopu in prostoru, ki tematizira povezovanje, združevanje in skupnost, se srečujemo s skupinami ljudi. S poenostavljeno in umirjeno Družino Maksima Sedeja iz leta 1964, z znanci in prijatelji Daliborja Borija Zupančiča, ki je leta 1973 razstavil Mestece Celje, letos pa s »posodobitvijo« in intervencijo v takrat nastalo dokumentarno fotografijo izpostavil v tistem času običajno obliko družbenega nadzora, ali s fotografskimi portreti stanovalcev v bloku na Kajuhovi 11, delu Tomaža Črneja iz leta 2011. V zadnjem, najmanjšem sklopu se razstava usmeri v tematiziranje telesa in telesnega. Začne se z igrivim prehajanjem med abstraktnim in figuralnim v sliki Dialog Vide Slivniker Belantič iz leta 1973, na kateri se pred nami skorajda neopazno izriše golo žensko telo in zaključuje s povečavama intimnih delov ženskega telesa v dimenzijah, ki skorajda zakrijejo razpoznavnost motiva v Luni in Evropi Conamari, dveh fotografijah Rajka Bizjaka iz leta 2016.

Zbirka Centra sodobnih umetnosti obsega okrog 380 del iz slovenskega in celjskega prostora. Nastajati je začela leta 1963 z ustanovitvijo Likovnega salona. Do leta 1980 je bila zbiralna politika vezana predvsem na razstavni program (ob vsaki razstavi je bilo odkupljeno umetniško delo) in na ustvarjalnost celotnega slovenskega prostora, po letu 1980 se je usmerila predvsem v pridobivanje del umetnikov, ki bistveno zaznamujejo lokalno, celjsko ustvarjalnost.

Na razstavi predstavljamo naslednje avtorice in avtorje:

Rudolf Kotnik, Silvester Komel, Tanja Špenko, Jožef Muhovič, Emerik Bernard, Milena Usenik, Tomaž Gorjup, Janko Orač, Dragica Čadež, Franc Purg, Janez Boljka, Marij Pregelj, Zmago Jeraj, Jana Vizjak, Dušan Kirbiš, Jure Cvitan, Konrad Topolovec, Nikolaj Omerza, Ratimir Pušelja, Marko Šuštaršič, Jože Pohlen, Janez Pirnat, Peter Černe, Tomaž Milač, Ana Straže, Andreja Džakušič, Iza Pavlina, Željko Opačak, Lajči Pandur, Maksim Sedej, Ive Šubic, Drago Tršar, Narcis Kantardžić, Bojana Križanec, Matej Čepin, Tomaž Črnej, Maja Hodošček, Dalibor Bori Zupančič, Vida Slivniker Belantič, Manja Vadla, Iva Tratnik, Rajko Bizjak

Kustosinja razstave: Irena Čerčnik