Dve ključni iznajdbi iz začetka železne dobe sta v dobrem in slabem zaznamovali zgodovino vse do danes: uveljavitev železa in prevzem pisave. Železo je hitro spremenilo gospodarske temelje takratne družbe, pisava pa je omogočila zapisovanje misli ter s tem razvoj znanosti, umetnosti in zahodne civilizacije. Tudi območje današnje Slovenije je zajel tok sprememb. Lahko dostopna nahajališča železove rude so omogočila skokovit razvoj lokalnih skupnosti, ki so si pridobila bogastvo, moč in ugled s kvalitetnim železom ali z nadzorom trgovskih poti.
Z nastopom železne dobe je postala takšna povezovalna žila, po kateri so se pretakali vplivi z vzhoda in zahoda, tudi Drava, pradavna meja med panonskim in predalpskim svetom. Na mestu, kjer leži danes Ptuj, je bil že takrat pomemben prehod čez reko in s tem prehod iz enega kulturnega okolja v drugega. Veljaki, ki so živeli na današnjem Grajskem griču, so znali izkoristiti nove razmere: izredno zanimive najdbe izpred treh tisočletij kažejo, da so bili resnični gospodarji mnogoterih prehodov – preko reke, med pokrajinami in med kulturami.
Po razstavi bo vodila avtorica, arheologinja Aleksandra Nestorović. Udeležba je brezplačna.