V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, Glavni trg 18, je na ogled razstava del akademskega kiparja, slikarja in grafika ter Prešernovega nagrajenca Janeza Boljke.
Razstava je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki.
"Janez Boljka, eden vidnejših predstavnikov slovenske likovne umetnosti 20. stoletja, prav gotovo sodi med tiste slovenske avtorje, za katere je značilna izrazita in zlasti prepoznavna avtorska poetika. Celo do te mere, da denimo danes težko najdemo še kakšnega otroka, ki v eni od svojih digitalnih naprav, ali pa morebiti kdo celo še v foto albumu, ne hrani svoje fotografije ob znamenitem biku pri vhodu v ljubljanski živalski vrt.
Boljka je eden vidnejših predstavnikov slovenskega nadrealističnega kiparstva. Formalno izobrazbo s področja kiparstva in grafike na ljubljanski akademiji je končal konec 50-ih in v začetku 60-ih let, v času, ko je Evropo preveval eksistencializem, ki se je odzival na prevrednotenje humanističnih vrednot. Tako je skozi celoten avtorjev opus, tudi zaradi zanj tako značilne asemblažne tehnike, ki njegovim stvaritvam daje še dodatno ekspresivno izraznost, na prvi pogled mogoče domnevati, da dela izražajo tesnobnost in odtujenost sodobnega človeka. Toda že nekoliko bolj pozorna analiza nam hitro pokaže, da je Boljki v njih uspelo preseči, za naše kraje tako značilno, jadikovanje in mrakobnost brezizhodnega trenutka, namesto njih pa se v njegovih figurah reflektira ironizirana vizionarska distanca, ki repetitivno vedno znova odstira družbeno kronologijo, da je ta venomer aktualna, povezuje pa jih jasno izražena humanistična nota, ki se pne skozi celoten opus in smiselno povezuje Boljkov celoten motivni svet. Takšna je na primer izpeljava znamenite figure Ribnčana iz močno abstrahiranega dela Nočni popotnik, iz leta 1961, ki ga vidimo na razstavi in čigar podobo prav lahko v ikonografiji slovenstva postavimo ob bok znamenitim simbolnim upodobitvam sejalca, s pomembno distinkcijo, da je Ribničan, kljub bremenom, ki jih nosi, lahkotno vzravnan in samozavestno namenjen v svet. Na tej simbolni ravni lahko beremo tudi neštete izpeljave podob Ivana Cankarja, skozi katerega pogosto kriči afekt šenflorjanskosti, pa v njem vendarle ohranja nepopustljivo eksistencialno izrazno nujo slovenske kulture. Enako sporočilo v sebi nosijo tudi ekstravertirane podobe Riharda Jakopiča ter introvertirane Gabriela Stupice, izvedene v številnih kompleksnih kompozicijah male plastike, kot tudi javnosti mogoče najbolj znan cikel upodobljenih živali. Tudi v tem, animalističnem ciklu Boljka pri upodobitvi živali ohranja vestno uporabo avtorske psihološke metafore, ki jo iz prej antropomorfne forme prenese na zoomorfno, v kateri še nekoliko bolj poudari grotesknost sveta. Biki in nosorogi z oklepom in ošiljenimi rogovi prevzemajo funkcijo alfa samcev, upodobljenih na ležiščih v objemu muz. Boljka tudi tukaj, kot pravzaprav skozi celoten opus, skrbno gradi kiparsko formo celote, pri tem pa ostaja zvest natančnemu oblikovanju detajla. Izbor kiparskih del na tej razstavi, podkrepljenih in prepletenih s slikarskim in grafičnim opusom umetnika, nudi celosten vpogled v obširen opus Janeza Boljke in ga tako odkriva kot virtuoznega kronista s filozofsko eksistencialnim, izrazito humanističnim pogledom na dobo moderne in celotno družbeno stvarnost."
Iz uvodnega nagovora Gorana Milovanovića, kustosa v Galeriji Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
Predstavitev umetnika si lahko ogledate tudi v filmu na tej strani: http://www.video-oskar.com/janez-boljka-akademski-kipar-in-slikar/.
Fotografija: Janez Boljka, Bik, okr. 1980