Rdeča nit ustvarjanja Zdenka Huzjana je ekspresivna figuralika, ki naseljuje njegova platna, risbe in grafike. Pojem figuralika je tukaj potrebno razumeti v najširšem pomen, saj gre za nenavadna bitja z izrazito glavo, humunkuluse, ki lahko spominjajo na mumije, na arheološke najdbe, na nerojene zarodke ali na podobe porojene iz arhetipskega védenja.
Serija s poetičnim naslovom Vzglavniki zemlje in neba je nastala med leti 1998 in 1999. Vzglavniki so narejeni iz grobega negrundiranega platna napetega čez polnilo, kar ustvarja mehko slikarsko podlago, ki nudi nekakšno zavetje (idejo zavetja pogosto zasledimo tudi v naslovih slikarjevih del). Podoba je nek način vtisnjena v podlago in se zliva z njo s čimer se slikarsko delo pretvori v artefakt. Monokromni zemeljski toni, brezčasno nedoločeno ozadje, lisaste zaplate in voščeni nanosi dajejo občutek tihega lebdenja med tukaj in onkraj. Podobe so pogreznjene v molk in nedoločeno širjavo v kateri lahko prepoznamo tudi odmev prekmurske krajine. Zdenko Huzjan obravnava brezčasne bivanjske teme s pesniško senzibilnostjo, ki je prisotna tudi v njegovem čutnem načinu slikanja. Je eden najizvirnejših sodobnih likovnih ustvarjalcev, ki postavlja pred gledalca današnjega sveta podobe krhke minljivosti in presežnosti človeškega bivanja.