Matija Jama velja za najdoslednejšega med slovenskimi impresionisti. Od slikanja v tradiciji realizma ga je k novemu likovnemu izrazu nagovoril prijatelj Rihard Jakopič. Pričel je slikati vtise iz narave in se sčasoma prelevil v mojstra upodabljanja svetlobe. V zgodnejših delih prevladujejo lirične, sproščene in zračne krajine, grajene z optičnimi učinki senc. V zrelem obdobju je skrčil paleto in opustil podrobnosti. Mladostne hipne vtise so zamenjali motivi, ki jih je pogosto ponavljal. Slikal je panoramske mestne vedute s posebnim barvnim občutenjem, podrejenim likovni kompoziciji. Iz tega obdobja je slika Šenklavž v Ljubljani. Prikazuje ljubljansko stolnico skupaj z Robbovim vodnjakom na Mestnem trgu. Umetnik jo je naslikal med letoma 1929 in 1935, ko je bival v hiši prijatelja Leona Souvana, od koder je skozi okno ateljeja ob vsakem trenutku užival ob impozantnem pogledu na ta konec mesta. Po vzoru francoskih impresionistov je napravil serijo devetih podob, nastalih ob najrazličnejših delih dneva oz. leta. Slika iz Zbirke UGM prikazuje trg v jasnem zimskem dnevu. Nedelujoči vodnjak, tramvaj in pročelja okoliških stavb so zaradi nizkega popoldanskega sonca že v senci, medtem ko sta zvonika cerkve še ožarjena z zlatorumeno svetlobo.