Maksim Sedej se je po študiju na akademiji v Zagrebu posvečal grafiki s socialno tematiko. V samozaložbi je izdal mapo desetih lesorezov Predmestje (1933), ki obravnava bedo delavskega razreda in jo je kritika označila za izraz »iskrene ljubezni do vsakdanjega človeka«. Grafični list Berač prikazuje berača, ki s kretnjo roke in klobukom nakazuje, da prosi miloščine. Pusto okolje in sklonjene glave figur v ozadju odsevajo turobno vzdušje delavskega predmestja v času med obema vojnama. Upadli obrazi kažejo resignacijo v brezizhodnem položaju socialnih stisk. Socialna motivika je bila pogosta v evropski likovni umetnosti med obema vojnama. Sedeja je med študijem nagovoril kritičen pogled skupine Zemlja na problematiko delavcev in revežev. Obenem sta ga k tej tematiki privedla osebna izkušnja revščine med študijem in bivanje v rudarskem okolju Vestfalije v zgodnjem otroštvu. Finančna stiska je bila celo razlog za uničenje originalnih matric Predmestja in socialno obarvanega grafičnega cikla Bog v Trbovljah (1936), ki jih je bil umetnik prisiljen uporabiti za kurjavo.