Gre za dvojno doprsno študijo avtoportreta. Portretiranka je v obeh primerih s telesom frontalno obrnjena proti gledalcu, Levi avtoportret kaže na avtorici jezen obraz, medtem ko desni ravnodušen. Prostor v ozadju ni definiran. Svojo podobo je obdala z dramatično tišino in mističnostjo, s pomočjo katere spoznavamo človekovo nrav, zapisano v obraznih potezah. Avtorica je kot psihološko karakterno modulacijo svojega doživljanja v smislu likovno dnevniških zapisov beležila stanja lastne podobe. Na obrazu umetnice se kažejo ustvarjalne zmage in dileme, nakopičeni vsakdanji problemi, osebna veselja in žalost. Soočamo se s svetom likovne ustvarjalke, njenim upanjem, željami, pa tudi s strahovi in stiskami. Desno spodaj je tudi signatura D. M. Savinšek / 2001.