Na sliki je upodobljena milostna podoba iz osrednjega avstrijskega romarskega središča Mariazell, ki ga Slovenci poznamo pod imenom Marijino Celje. Poznano je bilo že v 12. stoletju, tja so romali iz Bavarske, Francije, Italije, Poljske, Nemčije, Švice, Avstrije in Madžarske. Ker smo bili že od nekdaj tudi Slovenci del tega verskega in kulturnega območja, lahko z gotovostjo rečemo, da so tudi naši predniki že od srednjega veka dalje radi romali v to Marijino svetišče. Na sliki je v pravokotnem okvirju oziroma kartuši z belim ozadjem podoba Marijinega Celja, poslikanem z bogato zlato ornamentiko. Kompozicijsko je slika razdeljena v dva dela: nebo in zemljo; meja med njima je belo rdeči oblak, ki simbolizira nebeško, brezkončno in nesmrtno. Na zgornjem delu slike je na rumenem ozadju lik Celjske Marije, ki v rokah drži Jezuščka. Obe figuri sta stožčaste oblike, motiv pa spominja na glavo s tremi obrazi – na Sv. Trojico, na upodobitev Ane z Marijo in Jezusom v naročju ter na piramido, v katero so združene tri osebe, ki lahko simbolizirajo tudi Sv. Tri kralje. Marija oblečena v temnomodri plašč, nosi pod njim rdečo oziroma oranžno obleko, ki je na spodnjem robu obrobljena z zlatim trakom. Okrog vratu ima hermelin, na glavi zlato krono za njo pa zlat sij. Jezus nosi temnozeleno obleko, ki je na spodnjem robu zlato obrobljena, okrog vratu hermelin in na glavi prav tako zlato krono, ki jo obdaja svetniški sij. V spodnjem delu slike je na modrem ozadju upodobljena arhitektura bazilike Marijinega Celja: gotski zvonik, ki ga na obeh straneh obdajata dva baročna zvonika, svetilnik na križišču cerkvene ladje in stolpič nad apsido.