Na sliki narejeni v tehniki slikanja »za steklom«, kar pomeni, da nanašanje barve poteka na hrbtni strani steklene plošče, je upodobljen prizor iz v 19. stoletju priljubljene legende Najdenje svete Genovefe (Brabantske). Upodobljena Genovefa ni svetnica iz Nanterra, temveč Genovefa Brabantska, saj preprosto prebivalstvo ni ločevalo med svetniško in posvetno legendo. Slednja, ki je upodobljena tudi na sliki na steklu, pravi, da je bila Genovefa Brabantska žena trierskega grofa Siegfrieda, ki je moral iti na vojno, ženo pa je zaupal v varstvo vitezu, ki jo je hotel zapeljati, a mu ni uspelo. Genovefa je rodila grofovega sina, zavrnjeni in maščevalni vitez pa je grofu sporočil, da mu je bila žena nezvesta. Prizadeti grof je ukazal, naj nezvesto ženo v gozdu umorijo, vendar se je hlapcu zasmilila in je ni ubil. Genovefa je s svojim otrokom v gozdu živela v votlini, hrano pa jima je prinašala košuta. Po sedmih letih se je grof Siegfried vrnil z vojne in doma našel pismo, v katerem mu je žena pisala, da je nedolžna. Nekega dne se je odpravil na lov in zasledoval košuto, ki ga je pripeljala do votline, kjer je živela Genovefa z njegovim sinom. Grof je spoznal svojo zmoto in se skupaj z ženo in otrokom vrnil na grad. Žena je kmalu zbolela in umrla, grofa pa je pekla vest, ker je bil krivičen do žene, zato sta s sinom preostanek življenja preživela v jami, poleg nje pa je v spomin na ženo dal sezidati romarsko cerkev. Prizor je naslikan na rumeno modro belem ozadju pred votlino, ob kateri rasteta dve drevesi. Genovefa, z razpuščenimi lasmi in v rdeči obleki, stoji pred vhodom v votlino, ob njej pa sin, ki nosi le krilce iz živalskega krzna. Ob nogah jima leži košuta, ki je do njiju pripeljala grofa Siegfrieda, ki je oblečen v zelen plašč z dvojnim zapenjanjem in rdeče hlače, na nogah ima rjave škornje, v eni roki drži klobuk, z drugo pa sega v roko svoji ženi. Za njim stoji njegov beli konj z rdečim sedlom, ob njem pa še en konjenik, oblečen v moder plašč, rdeče hlače in rjave škornje, sedeč na belem konju z zelenim sedlom. Slika je dobro ohranjena, le na nekaj mestih se je barva odluščila.