Slikarju Jožefu Diglu bi lahko pogojno pripisali oljno podobo Sv. družine. Digl, čigar delo je razmeroma dobro raziskano (Marjeta Ciglenečki, Jožef Digl, Portretist rodbine Attems, Vis imaginis. Jubilejni zbornik za Anico Cevc, Ljubljana 2006, 359–374.) in je ustvaril tudi oltarne slike za cerkvi v Martjancih in na Tišini (Ferdinand Šerbelj, Jožef Digl, Umetnine iz Prekmurja, Murska Sobota (razst. kat. Pokrajinskega muzeja) 2009, 119–123.), je zasnoval sliko, ki v sredini kaže v jasli položenega Jezuščka. Marija ga z desne z ljubko kretnjo ogrinja v tančico. Z leve spredaj kleči mladi pastir, za njim pa z nimbom označen bradati svetnik (Jožef?) v čustveno potencirani gesti položene levice na prsih novorojencu izraža svoj poklon. Na sredi v zamaknjeni pobožnosti in s sklenjenimi rokami k njemu moli še stari mož (Jožef). Za Marijinim ramenom se kaže lik nekega s svetniško avreolo in v škapulir napravljenega mladeniškega svetnika, ki pa je preostanek neke zgodnejše kompozicije in jo je slikar preslikal s prizorom poklona detetu. K tej figuri nekako sodi že omenjeni svetnik s svetniškim sijem in glede na to, da ga nimata ne Jezušček ne Marija, smemo podvomiti o tem, da predstavlja Jožefa. Potemtakem bi tega prej videli v starcu na sredi in tako koncipirano Sv. družino. Ikonografsko k upodobitvi sodijo še v zgornjem delu slike lebdeči angeli z razpetim napisom GLORIA IN ECCELSIS DEO, torej Slava Bogu na višavah, in pod jaslimi naslikano tihožitje s sadeži (jabolko), jajcem v košari ter jagnjetom za njo. Naslikano je močno povedno v smislu aluzije na brezmadežno spočetje, izvirni greh (jabolko), jagnje (Agnus dei) in seveda kot simbol Kristusove žrtve. K nemara prvotni verziji podobe pa spada pod angeli naslikana gloria, z monštranco v sredini, kjer se nad Rešnjim telesom (hostija) kaže še podoba Boga Očeta, ob straneh pa še dvoje v zlatu bleščečih luči. Po formalno likovni plati, v obravnavi nadrobnosti in po koloritu, pa lahko slikarske prvine približamo maniri, ki odlikuje že znana Diglova dela in je utegnila nastati po letu 1750. Na ogled v Likovni zbirki v Špitalu, Gornja Radgona.