Motiv se lušči iz slikovnega polja v prednjem planu, kjer prostor zamejuje grmičevje na desni. Čez rob skalnatega hriba se na levi v ozadju dviga mogočno drevo, za njim pa se odkriva zahodno pročelje romanske bazilike. V zgolj topografsko naznačeni risbi v ravnini pred cerkvijo prepoznamo vprego, s katero je ponazorjena predstava prostorskih razmerij. Desno ali v velikem delu ploskve je na zleknjenem pobočju videti troje propadajočih grajskih stolpov, ostalin mogočne fortifikacije. Eberl se je v tej risbi očitno preiskušal v zasnovi pravilnih odnosov prostora. Posamične označevalne partije je močneje šrafiral oz. senčil.