Jeraj sodi med ključne osebnosti, ki so generirale in oblikovale slovensko likovno umetnost druge polovice 20. stoletja. Uveljavil se je v različnih slogovnih izrazih, ki so sledili aktualnemu dogajanju, a ob tem je ohranil samosvojo, pogosto humorno in ironično naglašeno interpretacijo. Med drugim ga uvrščamo v krog ekspresivne figuralike, ki je bila blizu novofiguralnim in popartističnim evropskim ter ameriškim pobudam iz 60-ih let. V sredini slike leži pes s ponosno držo glave, obrnjene v gledalca. Naravno prizorišče opisujejo posamezni šopi trave in drevesno deblo z nastavki vej. V ozadju je nakazano blokovsko naselje s parkiranim »fičkom«, prvakom med predmeti poželenja tistega časa. Jeraj je izvorno popartistično kritiko potrošništva duhovito parafraziral. V nasprotju z zahodnjaškim hlastnim kopičenjem materialnih dobrin je za nas veljalo prav nasprotno. Nanje smo potrpežljivo čakali tudi več mesecev. Ironično sporočilo govori skozi podobo psa, poosebitve vdanosti in zvestobe, postavljene na modro ozadje, v barvo spokojnosti in modrosti. Izzivalni barvni akcent ponuja le rdeča pasja ovratnica, ki vzpostavlja pomenljivo simbolno razmerje z rdečimi lučmi avtomobila. Izstopajo zanikanje globinske iluzije, barvna in predmetna redukcija ter enostavna kompozicija.