Portret in avtoportret sta vodilni ikonografski temi nove stvarnosti, stila, ki se je uveljavil kot reakcija na ekspresionizem sredi 20-ih let prejšnjega stoletja. Tone Kralj je eden izmed slovenskih avtorjev, ki se je od religiozne, ekstatično vznemirjene linije preusmeril k stvarni, a vendarle od resničnosti distancirani podobi sveta. Slika Moja žena je portret umetnikove soproge, kiparke Mare. Portretiranki je dal v roke skulpturo, ki jasno govori o njenem umetniškem poklicu, a jo je hkrati postavil pred ozadje z nasprotujočo si simboliko dveh polov življenja. Aktivni moški pol je simbolično prikazan z gradnjo tovarniškega dimnika, pasivni ženski pa je predstavljen s sliko v sliki − z golo žensko, ki stopa v kad. Enigmatična igra dvojnosti daje predmetom nove pomene in je značilna za umetnost nove stvarnosti. Njena sporočilnost je ponovno dvojna in izrazito različna: prvič erotizirana, drugič povezana s fetišizacijo tehničnega napredka. Zadržan kolorit, plastično poudarjene oblike in frontalna postavitev v prostor ne odpirajo pričakovanega neposrednega stika z gledalcem, temveč ga puščajo onkraj portretirankinega sveta, polnega arrières–pensées (skrivnih misli).