Slikar, grafik in risar Zoran Mušič (1909–2005) je bil ena od osrednjih osebnosti likovne umetnosti dvajsetega stoletja. Velik del svojega življenja je ustvarjal v tujini in se po drugi svetovni vojni, ko je bil v emigraciji večinoma razpet med Parizom in Benetkami, kot eden redkih Slovencev uveljavil tudi na mednarodnem umetniškem prizorišču. V obdobju med obema vojnama je večino časa preživel v Mariboru, kjer se je po končanem študiju slikarstva na zagrebški Akademiji kmalu uveljavil kot eden izmed nepogrešljivih členov mestnega kulturnega življenja. Za lokalno umetniško prizorišče je bil izredno pomemben tudi zaradi mnogih razstav, na katerih je sodeloval samostojno ali kot član mariborskega umetniškega kluba Brazda in društva Neodvisni. V letih pred začetkom druge svetovne vojne se je Mušič pogosto ukvarjal s slikanjem mariborskih trgov in ulic in ustvaril serijo upodobitev Aleksandrove ceste (današnje Partizanske ceste). Živahno ulico, ki je predstavljala glavno povezavo med železniško postajo in centrom mesta, je naslikal s hitrimi skicoznimi potezami. Urbani prostor s silhuetami stavb in uličnih svetilk je bolj nakazan kot zvesto reproduciran, zaradi slikarjevega posebnega čuta za neživo naravo in mojstrskega občutka za barve pa učinkuje prepričljivo in dobro posreduje vzdušje. Delo gledalca ponese na prebujajočo se Aleksandrovo cesto na mrzlo zimsko jutro, ki so ga pravkar razsvetlili prvi sončni žarki in mu s svojo toplino vdihnili življenje. (Sara Hajdinac, v okviru projekta Klik do slik; Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.)