Slikarja in grafika Jana Oeltjena, rojenega na Oldenburškem v severni Nemčiji, je nenavadna življenjska usoda pripeljala v Slovenijo, in sicer v enega izmed njenih najbolj ruralnih deželskih delov, v Haloze. V prestolnicah zahodne Evrope pridobljeno izkušnjo ekspresionizma je v svojih poznih ›slovenskih‹ letih povezal z mehkobo in barvitostjo haloških gričev. Breda Ilich Klančnik je ob slikarjevi posthumni razstavi leta 1981 v UGM opozorila, da je sliki Sončni vzhod treba pripisati globlji simbolični pomen. V svojem življenjepisu je namreč Oeltjen datumu svojega rojstva dodal besedi »bei Sonnenaufgang« (slo. »ob sončnem vzhodu«). V ekspresivnem prizoru pokrajine, ki se koplje v svetlobi vzhajajočega sonca, je umetnik, kot že tolikokrat, upodobil Donačko goro, ki jo je lahko opazoval v vseh svetlobnih in barvnih premenah prav s praga svojega doma v Vareji. Na sliki se v harmonično celoto zlijeta njena vsebinska podstat, tj. umetnikov panteistični odnos do življenja, in poetičnost barvne polifonije, značilne za Oeltjenova dela, nastala v Sloveniji.