Vsestranski umetnik Zmago Jeraj se nikoli ni omejil na ustvarjanje v enem samem mediju. Poznan je predvsem kot slikar in grafik, pomembno pa je posegel tudi na področje sodobne slovenske fotografije in bil dejaven kot scenograf. Motivno je njegov obsežen opus nadvse raznolik in obsega tako portretne upodobitve kot tudi urbane in ruralne krajine, ki se jim je posvečal v različnih obdobjih svojega ustvarjanja. V svojih delih je Jeraj znal prehajati od figuralnih upodobitev vse do popolne abstrakcije, zanj pa je prav tako značilno, da svojih umetniških del večinoma ni naslavljal. V 60-ih letih pričel eksperimentirati z akrilnimi barvami in slikati velike doprsne portrete, ki ne skrivajo sorodnosti s podobami iz množičnih medijev. Pri tem je prostor v ozadju predstavil z zgolj nekaj potezami, shematiziranim figuram pa nadal očala ali srep pogled. Razlog za ta poudarek gre morda iskati v slikarjevih težavah z vidom. Na podoben način kot je umetnik naslikal pričujočo žensko figuro na rdeči ploskvi, je istega leta (1967) naslikal še moško figuro, ki pa je za razliko od te obdana z modro barvo. Zaradi sorodnosti z nekaterimi elementi tedaj na Zahodu nadvse priljubljenega poparta, bi lahko Jerajeva dela iz tega obdobja povezali s pojavom ekspresivne figuralike, ki je predstavljala slovenski oziroma jugoslovanski odgovor na sočasno umetniško dogajanje v ZDA in Zahodni Evropi. Umetnik sam je kot pomemben zgled za svoja dela večkrat omenjal slikarstvo barvnih polj ameriškega umetnika Marka Rothka, ki naj bi nanj vplivala veliko bolj kot popart. (Nike Duh, v okviru projekta Klik do slik; Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.)