Miroslav Šutej (1936, Duga Resa – 2005, Krapinske Toplice, Hrvaška) je bil hrvaški slikar in grafik, najbolj prepoznaven  po svojih mobilnih grafikah v tehniki sitotiska.  Pripada prvi generaciji študentov grafike na Akademiji likovnih umjetnosti v Zagrebu, ki jo je zaključil leta 1961. Med letoma 1961 in 1963 je bil sodelavec mojstrske delavnice Krste Hegedušića, leta 1963 sodeluje na 3. Bienalu mladih v Parizu, kjer dobi  Veliko nagrado za sliko, pet let kasneje je sodeloval na Beneškem bienalu.  Pariška nagrada mu omogoči, da ostane leto dni  v Parizu  (1964-1965).  Njegova dela raziskujejo barvo optičnost, taktilnost in prostorskost, zato ni nenavadno, da se konec šestdesetih let razširijo v prostor, v skulpture in instalacije.   Od leta 1978 pa do smrti 2005 je bil profesor na zagrebški Akademiji likovnih umjetnosti, bil je član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.  Ukvarjal se je tudi s scenografijo, načrtovanjem arhitekturnih notranjščin in grafičnim oblikovanjem.

Šutejev opus sodi med najobsežnejše opuse  v sodobni hrvaški likovni umetnosti. O njegovem slogu so kritiki pisali da je paradoksalen, nagnjen k iracionalnemu in nestvarnemu a vedno v trendu moderne in sodobne umetnosti.

Njegova dela najdemo v zbirkah večjih svetovnih galerij in muzejev kot: Tate Gallery, London, MOMA New York, MSU Zagreb in MSU Reka.

MSU Zagreb je leta 2013 pripravil veliko retrospektivo Šutejevega dela, na kateri je bilo moč videti 400 umetnikovih del iz vseh njegovih obdobij.

Vir za fotografijo: http://www.culturenet.hr