SI

/

EN

Jože Gorjup

Born

Died

20. april 1907, Kostanjevica na Krki

30. april 1932, Ljubljana

Jože Gorjup, slikar, grafik in kipar, predstavnik slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, se je rodil 20. aprila 1907, očetu Janezu Gorjupu, davčnemu adjunktu in materi Adeli, rojeni Wurner. 1914 je začel s šolanjem v osnovni šoli v Kostanjevici na Krki. Jeseni 1918 se je vpisal na gimnazijo v Novem mestu.

Z letnico 1923 so datirani prvi likovni poskusi, leta 1924 pa je nastal osnutek platnice za dijaško revijo Mlada pota, ki jo je kasneje prilagodil za lastno pesniško zbirko Samotni romar, in lesorezi pod Jakčevim vplivom, signirani v Novem mestu V hišni preiskavi so mu zaplenili knjigo Russische Kunst in eno številko Radićevega Doma ter ga obtožili širjenja komunističnih idej. 25. oktobra 1925 se je vpisal na Kraljevsko akademijo za umetnost in umetno obrt v Zagrebu v kiparsko pripravnico Rudolfa Valdeca. Vpisan je bil štiri semestre.

10. oktobra 1926 je odprl prvo razstavo v svojem ateljeju. Leta 1927 je v Zagrebu končal četrti semester kiparstva pri Ivanu Meštroviću, že januarja 1928 pa ga zasledimo v Firencah. Nastala so prva ambicioznejša platna, Objokovanje Kristusa in Kopalke. 25. oktobra 1929 se je vpisal na Regia Accademia di Belle Arti, oddelek za slikarstvo. Leta 1930 je sodeloval v gledališki produkciji profesorja Celestina Celestinija v gledališču Accademia dei Fidenti v Firencah. 9. julija 1930 je senat akademije na svoji seji potrdil in12. julija izdal Gorjupovo diplomo.

V njegovih delih se izrazito kažejo vplivi učiteljev ter velikih imen evropskega modernizma. Verjetno je kar iz Firenc s slikarko Marjetico Dufour odpotoval v Provanso, kjer sta se poročila pred njegovo vrnitvijo v Kostanjevico. Na ljubljanskem velesejmu je med 30. majem − 8. junijem 1931 razstavil sliko Provansalska krajina. Poleti je začel z župnikovim dovoljenjem poslikavo v Miklavževi cerkvi v Kostanjevici na Krki, kjer je nakazal smer osebnega stilnega izraza.O freskah je Ante Gaber pisal že novembra 1932.

5. aprila 1933 se je namenil v Breznico, da bi si ogledal cerkev, v kateri mu je Finžgar izposloval naročilo in je imela župnija denar za poslikavo že zbran. Na poti v Breznico ga je ujela nevihta in prehlad je bil zanj usoden. 30. aprila je umrl v ljubljanskem Leonišču, star komaj 25 let. Pokopan je v Kostanjevici na Krki. Za sabo je pustil izjemno velik opus likovnih del. V Galeriji Božidar Jakac je na stalni razstavi od leta 1992 predstavljen skupaj z Francetom Goršetom z 11 oljnimi slikami, njegova zbirka pa šteje okrog 600 del. Poleg biblijske tematike, ki jo po študiju v Firencah zamenja posvetna motivika, so njegove teme arkadijske krajine, kopalke, portreti, motiv slikarskega ateljeja in igralcev.