France Gorše se je rodil leta 1897 v Zamostecu pri Sodražici, umrl pa je leta 1986 na Golniku pri Kranju.

Svoj študij je začel v Ljubljani, potem je bil vpoklican k vojakom. Do leta 1917 je ostal na italijanski fronti. Leta 1920 je šel v Zagreb, kjer je pet let kasneje - medtem je resno zbolel - zaključil svoj študij kot eden izmed najboljših študentov velikega hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića.

Po nekajletnem bivanju v Trstu je v Ljubljani odprl zasebno risarsko šolo, ki so jo obiskovali nekateri danes uveljavljeni slovenski umetniki. Pred koncem vojne je emigriral v Trst in leta 1952 v Ameriko. Notranji nemir in stalno hrepenenje ga vodita leta 1971 nazaj v Evropo, kjer se naseli v Rimu. Od tam potuje na Koroško in ostane dalj časa v Kortah/Trögern. Ustvari križev pot za Marijino cerkev v Teznem pri Mariboru. Naslednje leto spet dalj časa prebiva v Kortah, leta 1973 pa si ustvari v Svečah/Suetschach v stari Vrbnikovi kmečki hiši poleg farne cerkve atelje in lastno galerijo. Vrt pred svojo hišo preoblikuje z vrsto doprsnih kipov v edinstven kulturni park. Med podobami pomembnih koroških kulturnih ustvarjalcev je tudi njegov avtoportret.

Njegovo življenje, njegovo delo in njegove razstave na treh celinah po letu 1952 pričajo o tem, da je zreli "ljubljanski" dobi sledilo novo obdobje iskanja in novega zagona. V pičlih desetih letih je razvil tiste posebne značilnosti v svojem ustvarjanju, ki so se naznanjale že v medvojnem obdobju. Leta 1960 se je potem odločil za resno prelomnico - odkril je možnosti, ki jih ponuja ustvarjalcu žica. Žična plastika ga je vodila tri leta kasneje k odkritju njegovega lastnega materiala, orešca. To je zmes iz orehove žagovine in specialnega lepila.

Leta 1969 je prejel nagrado za opremo Marijinega svetišča v Washingtonu, papež ga je sprejel v privatni avdienci in leto kasneje je dobil prvo pomembno naročilo v Sloveniji: križev pot za novo cerkev v Poljani pri Škofji Loki.

V njegovem obsežnem opusu prevladujejo ekspresivni portreti, akti in žanrski motivi. Posebno mesto zavzemajo dela z religiozno motiviko (Oznanenje, Sramežljivi amor, 1941).

V stalno zbirko v Galeriji Božidar Jakac sodi tudi obsežnejša donacija (1998) dr. Slavke Bratina iz Kanade. Skupna razstava 36 plastik s slikami Jožeta Gorjupa je na ogled od leta 1992.

Vir: http://www.galerija-bj.si/gorse.htm
Vir: http://www.kocna.at/france.html