France Kralj je vodilna osebnost slovenskega ekspresionizma in poznejše nove stvarnosti.

Rodil se je 26. septembra 1895 v Zagorici pri Dobrepolju, kot drugorojenec materi Margareti (rojeni Sever) in očetu Janezu Kralju. Leta 1900 se je rodil brat Tone, leta 1906 pa še brat Ignacij (Igo).

V letih 1901/07 je obiskoval ljudsko šolo na Vidmu pri Dobrepolju. 1907. leta je šolanje nadaljeval na Umetno-obrtni šoli v Ljubljani, kjer je leta 1912 zaključil šolanje na oddelku Strokovne šole za lesno in kamneno kiparstvo. V letih 1912/13 je bil pomočnik v delavnici podobarja Alojzija Podlogarja v Celovcu.

Leta 1913 se je vpisal na kiparski oddelek likovne akademije na Dunaju (prof. von Heller, Schmidt in Müllner). Zaradi vpoklica na fronto je junija 1915 študij začasno prekinil, končal pa ga je leta 1919. V naslednjih dveh letih se je slikarsko izpopolnjeval na praški akademiji. Vrsto let je bil profesor na ljubljanski Srednji tehniški šoli in bil aktiven v okviru delovanja različnih likovnih društev. 1933 je izšla umetnikova avtobiografija Moja pot. Leta 1937 je na svetovni razstavi v Parizu prejel nagrado za skulpturo Žrebe.

France Kralj sodi med najizvirnejše likovne ustvarjalce 20. stoletja pri nas. Njegovo ime je bilo v letih 1920-1923 sinonim ekspresionizma na Slovenskem v vseh likovnih zvrsteh. Sredi 20. let je nekako opustil filozofsko poglobljeno tematiko in se posvečal motiviki vsakdanjega življenja, v oblikovno dovršenem slogu tako imenovane nove stvarnosti. Kralj je v 20. letih združil umetnike svoje generacije v Klubu mladih, ki se je sredi desetletja preimenoval v Slovensko umetniško društvo.

V 30. letih lahko govorimo o zrelem Kraljevem ustvarjalnem obdobju, v katerem se prepletata oblikovno mojstrstvo in izrazni kolorizem. Pregledna razstava sredi 30. let v Jakopičevem paviljonu je utrdila umetnikovo vodilno vlogo med ustvarjalci tedanjega časa. Bil je umetnik, ki je s formalno inventivnostjo vzdrževal modernistično kontinuiteto tudi v nazadnjaškem kunservativnem ozračju 30. let in se z izbiro motivike boril proti čedalje hujši ideologizaciji umetniškega sporočila. Nič manj kot vojna leta ne pomeni tudi poldrugo desetletje, ki je sledilo, najtežje obdobje Kraljevega življenja. Individualista, kakršen je bil, je totalitarni režim izrinil pod pokrov ustvarjanja v notranjem izgnanstvu in na skrajni rob materialnega preživetja. V času popuščanja ideološkega pritiska sredi 50. let se je ta kulturni prostor Francetu Kralju ob njegovem življenjskem jubileju oddolžil z veliko retrospektivo v Ijubljanski Moderni galeriji (1456). Kljub izjemno oteženim ustvarjalnim razmeram je Kralj vse do nenadne smrti ohranjal polno vitalnost mojstra, nenehno pripravljenega soočati se z lastnim ustvarjalnim genijem in dilemami sodobnega likovnega ustvarjanja. Kraljeva dela iz vseh ustvarjalnih obdobij sodijo v vsak antološki pregled moderne umetnosti.

Galerija Božidar Jakac hrani stalno zbirko Franceta Kralja. V njej je 252 umetnin, slik, risb, grafik in plastik. Zbirka je preglednega značaja, razstavljena dela kažejo umetnikov osebni stilni razvoj, od del, ki so ekspresionističnega značaja, preko stila nove stvarnosti, do zadnjih, skorajda povsem abstraktnih monotipij, s katerimi je dosegel ponovni vrh svojega ustvarjanja. Prevladuje motivika kmečkega življenja (Kmetice, Sejalci), upodobitve živali (Krava s teličkom, Možje s konji), krajin, religioznih prizorov (Magdalena), akti in portreti. Predanost upodabljanju žanrskih motivov in neukrotljiva energija, ki žari iz stvaritev, je umetnikova hvalnica življenju in naravi. Razstava je na ogled od leta 1983.

Vir: http://www.galerija-bj.si/fkralj.htm
Vir: http://www.dobrepolje.si/index.php?Itemid=41&id=22&option=com_content&task=view