Profesorico Bogomiro Kure poznajo številni, saj je dolga leta poučevala na črnomaljski gimnaziji in se kot slavistka trudila pri dijakih vzbuditi spoštljiv odnos do lepe slovenske besede. Pred nekaj meseci je praznovala 70. rojstni dan in ob njenem jubileju so v Knjižnici Črnomelj pripravili pogovorni večer. Na njem se je s slavljenko pogovarjala njena nekdanja učenka, sedaj pa kustosinja v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani Marjetka Balkovec Debevec.

Obujali sta spomine na črnomaljsko mladost Bogomire, ki jo znanci kličejo kar Mira. Pa na njena študentska leta in na čas, ko se je kot profesorica vrnila v Črnomelj. A Kuretova ni zgolj poučevala. Bila je mentorica recitatorjem, ki so nastopali na številnih prireditvah. Pa režiserka oz. deklica za vse v srednješolskem gledališkem krožku. Skupaj z dijaki je zbrala folklorne pripovedi iz Bele krajine in tako je nastala knjiga Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit.

Mira ni bila edina gostja pogovornega večera. Pridružila se ji je še njena profesorica slovenskega jezika Darka Čop, ki se je prav tako spominjala svoje prehojene poti. Predvsem pa črnomaljske gimnazije, ki letos praznuje 75-letnico ustanovitve, Darka, ki je bila ena od njenih prvih maturantk, pa se še dobro spominja leta 1944, ko je SNOS sprejel sklep o preoblikovanju črnomaljske meščanske šole v realno gimnazijo. Mira in Darka sta tesno sodelovali, najprej kot dijakinja in profesorica, nato pa kot sodelavki na črnomaljski gimnaziji, obe pa sta pustili pečat tako v sedaj še edini belokranjski srednji šoli kot pri dijakih, ki jih nista učili le slovenskega jezika, ampak sta jim dali tudi dobro popotnico za nadaljnje življenje.

Besedilo: M. Bezek Jakše