V Muzeju novejše zgodovine Slovenije že nekaj desetletij hranimo 2.026 originalnih Šelhausovih črno-belih negativov iz 2. svetovne vojne in neposredno po njej, večinoma v formatu 6 x 9 cm, iz osvobojenega in pol osvobojenega območja Bele krajine, Kočevskega ob Kolpi, Notranjske, Primorske, nekaterih drugih krajev Slovenije, Dalmacije in Tržaškega. Na teh področjih je posnel mnoge pomembne in tudi pretresljive podobe različnih motivov, med njimi partizanske šole na Kočevskem (dokumentiral je večino partizanskih šol na Kočevskem - delovanje teh partizanskih šol je bilo v okupirani Evropi namreč izjema), evakuacijo ranjencev in civilnega prebivalstva iz partizanskih letališč v Beli krajini, prebivalce v vaseh ob Kolpi - internirance na ruševinah svojih domov, partizanska letališča in zavezniška letala, gledališke predstave v Beli Krajini, vsakdanje prizore iz partizanskega življenja, civilno prebivalstvo, prevoz partizanov in vozil preko Kolpe, zavezniško pomoč, proglasitev prve povojne slovenske vlade in prizore iz osvobojenih mest Trsta, Gorice, Ljubljane in drugod.
Povojni del, ki ga je Edi Šelhaus podaril Muzeju novejše zgodovine Slovenije l. 2000, obsega okrog 100.000 originalnih posnetkov, večinoma črno-belih, pa tudi barvnih negativov formatov leica, 6x6 in 6x9 cm, ter barvnih diapozitivov raznih formatov. Natančno število še ni znano, ugotovljeno bo šele po dokončnem pregledu, dokumentiranju in ureditvi vsega fotografskega gradiva. Del gradiva je namreč še pri avtorju. Dodatno smo v l. 2009 v okviru darila časopisne hiše Delo (610.000 originalnih negativov fotoreporterjev časopisne hiše Delo) prejeli še okrog 37.000 negativov, ki jih je Edi Šelhaus ob upokojitvi pustil na Delu, tako da celotna povojna zbirka obsega po oceni okrog 137.000 enot originalnega fotografskega gradiva.
Podarjeni fotografski opus zajema malone vsa področja življenja slovenskega naroda v obdobju po 2. svetovni vojni, z nekaj posnetki že tudi v zadnjem desetletju 21. stoletja (1945-2009), na Slovenskem, v zamejstvu in deloma drugod po svetu in je kot tak prikaz slovenske zgodovine v malem. Omeniti moramo nekatere tematske sklope, značilne za Šelhausovo delo: živali in šport, področji, ki se jima je še posebej rad posvečal, boji koroških Slovencev za svoje pravice iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe, nemirna prva povojna leta na Tržaškem, ko so odločali o državni meji, in raziskovanje usod zavezniških letalcev. S fotoaparatom je dokumentiral seveda še mnoga druga področja življenja na Slovenskem kot npr. kulturo, gospodarstvo, politiko, razne dogodke, družabno in vsakdanje življenje, zanj pa je zelo značilno, da je posnel veliko foto zgodb, tako o ljudeh kot živalih, ki jih je objavil v različnih publikacijah.
Iz zbirke Edija Šelhausa, iz katere redno vključujemo fotografije v svoje kataloge in razstave in jih posredujemo različnim javnostim za razne objave, smo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije do sedaj pripravili že šest tematskih razstav:
Foto zgodbe Edija Šelhausa, (2001 in gostovanja 2007-2008),
Edi Šelhaus ponovno v Škednju, gostovanje v Škednju pri Trstu, Italija (2002),
Foto humor Edija Šelhausa, (2006 in gostovanja 2007),
Šmarnogorski razgledi, (2007 in gostovanja 2008),
Tudi živali so del našega življenja, (2007 in gostovanja 2008-2009),
Glasbeni svet 60-tih – ob 90-letnici fotoreporterja Edija Šelhausa (2009 in gostovanja 2009-2010).
Muzej novejše zgodovine Slovenije je prispeval tudi večino fotografij Edija Šelhausa za dokumentarni film o Šelhausovem delu in življenju z naslovom » Edi Šelhaus. Bil sem zraven« (2007), avtorja Jurija Grudna, v produkciji Arsmedia, z gradivom iz Šelhausove zbirke pa je sodeloval tudi pri pripravi razstav o Šelhausu drugih muzejev in institucij (Fotoutrinki od Kolpe, Trsta, Ajdovščine do Ljubljane 1944-1946. Fotokronist Edi Šelhaus, Galerija Fotografija, Ljubljana, 2005 in Edi Šelhaus in Škofja Loka, Loški muzej Škofja Loka, 2007).
Tekst: Jožica Šparovec, Muzej novejše zgodovine Slovenije
Foto: Sašo Kovačič, Muzej novejše zgodovine Slovenije