Tudi letos se pridružujemo Temu veselemu dnevu kulture, praznovanju 3. decembra – Prešernovega rojstnega dne. Vstop prost!

Iz naših zbirk: Alenka dela lutke

individualni ogledi: 9.00–18.00

ob 17. uri – Javno vodstvo po občasni razstavi s kratkim nastopom umetnice

Alenka Pirjevec je več kot štiri desetletja delovala kot vsestranska lutkovna ustvarjalka – v svojem bogatem in raznovrstnem ustvarjalnem opusu se je dokazala kot dramska igralka in animatorka lutk, kot režiserka, dramaturginja, avtorica celostne podobe uprizoritve, scenografka, snovalka in izdelovalka lutk ter kot mentorica. S svojim ustvarjanjem – tako praktičnim gledališkim, kot tudi s teoretičnim raziskovanjem razmerja med igralcem in lutko – je bistveno obogatila slovensko lutkarsko krajino. Razstava Iz naših zbirk: Alenka dela lutke  se osredotoča na avtorske projekte Alenke Pirjevec oziroma na uprizoritve, za katere je izdelala lutke – sledimo ji od leta 1994, ko so v Cankarjevem Pohujšanju na slovenskem odru prvič zaživele lutke v njeni izdelavi, do 2017, ko je s predstavo Prva ljubezen v ŠKUC gledališču zaokrožila svoje lutkovno kariero.

ob 10. uri – Z Alenkinimi lutkami v svet marionet, vodstvo z delavnico za vrtčevske in šolske skupine OŠ, SŠ

Občasna razstava Iz naših zbirk: Alenka dela lutke predstavlja lutkovni opus gledališke umetnice Alenke Pirjevec, ki se je še zlasti posvečala zasnovi in izdelavi marionet, zato imajo na razstavi te častno mesto. Na vodenem ogledu z delavnico bomo izbrana dela avtorice umestili v širši kontekst lutkarstva na Slovenskem, spoznali, kako amorfni gmoti ali kosu lesa vdihniti življenje, ter se tudi sami preizkusili v izdelavi in animaciji marionete. Program traja od 60 do 120 minut (odvisno od starosti otrok), namenjen je vrtčevskim in šolskim skupinam (do 30 oseb). Rezervacija termina do zasedbe prostih mest. Informacije in prijave na: sandra.jenko@slogi.si

HOJA za GLEDalIŠČEM. Od jezuitov do Cankarja, stalna razstava

individualni ogledi: ponedeljek–petek, 9.00–18.00

Stalna razstava osvetljuje pot, ki jo je slovensko gledališče prehodilo od 17. do 20. stoletja. Velika storija sega od gledališča reformatorjev in protireformatorjev in se sklene z nastopom slovenskega dramatika evropskega formata Ivana Cankarja na prelomu 19. in 20. stoletja. Ob tem nazorno prikaže, da so vsi ključni prelomni dogodki in procesi na tej poti v znamenju bodisi paralelnih evropskih procesov ali pa evropskih korenin oziroma vplivov; a hkrati vendarle tudi v znamenju emancipacije slovenskega gledališča od prevelike zavezanosti slednjim ‒ zlasti na ravni jezika in nacionalne samobitnosti

Lepo vabljeni!