Razstava Ste me hoteli videti strto?, Muzej človekovih pravic je delo dvajsetih avtorjev iz slovenskih in hrvaških kulturnih in izobraževalnih ustanov ter društev. Avtorji posameznih besedil na razstavi navajajo posamezne člene deklaracije in na podlagi osebnih zgodb ljudi, predstavljajo kršitve le-teh. Razstava prikazuje čas pred drugo svetovno vojno, kjer preko zgodbe spoznamo vmešavanje javnosti v zasebno življenje in odločitve posameznika. V obdobju med drugo svetovno vojno so bile ljudem kršene pravice do uporabe materinega jezika in do samoodločbe kateri vojski ali politični organizaciji se bodo priključili. Prav tako prikazuje ljudi, ki so bili zaradi želje po ohranitvi materinega jezika ustreljeni kot talci. Obdobje vojne ni prizanašalo niti otrokom. Kot reakcija na kršenje človekovih pravic je Generalna skupščina Združenih narodov, 10. decembra 1948 sprejela in razglasila Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki bi naj bila skupen ideal vseh ljudstev in narodov. Kljub temu so bile ljudem, tudi po uradnem sprejetju deklaracije, kršene človekove pravice. Preberemo lahko zgodbe izbrisanih, spoznamo usode žensk, ki so bile zaničevane zaradi želje po delu, beguncev, ki jih je vojna vihra pregnala iz svojih domov, istospolno usmerjenih ljudi, tudi tistih, ki so jih zaradi nezmožnosti samostojnega življenja izključili iz skupnosti in v imenu zdravljenja vključili v ustanove, usode tistih, ki so želeli zdravo okolje za življenje ter Romov, ki so doživeli diskriminacijo. Zgodbe posameznikov dopolnjujejo video in avdio zapisi, poseben pomen pa jim dajejo razstavljeni predmeti.

Razstava Muzej človekovih pravic je pravzaprav namenjena opominjanju, da pravice in svoboščine za dobrobit človeka niso samoumevne. Pravzaprav se dogajajo kršitve temeljnih človekovih pravic na vseh področjih, vsem starostnim skupinam in imajo popolnoma nadnacionalen značaj. Zato menimo, da je tovrstne razstave potrebno podpreti s praktičnimi izzivi in razmisleki, ki so namenjeni predvsem mlajši publiki našega muzeja. Če sledimo modrosti, da »na mladih svet stoji« potem leži mirnejša in varnejša prihodnost prav med tistimi, katerim namenjamo obogatitveni muzejski program. Za omenjeno razstavo smo pripravili različico našega ustaljenega in nagrajenega programa Muzej za mir, ki bo v času razstave osredotočen na izpostavljanje posameznih zgodb, ki nagovarjajo vprašanja splošne volilne pravice, pravice do varnosti in svetosti življenja, svobode govora in združevanja, pravica do poštenega sojenja, Pravice do združitve itd.

V času trajanja razstave bomo za srednješolce organizirali Mirovno konferenco mladih z naslovom »Varnejši jutri se ustvarja danes«. Srečanje bo namenjeno razmisleku o aktualni prognozi za varno in dostojno prihodnost meščanov in okolja. Rezultat bo apel mladih poslan posameznim ciljnim ustanovam in posameznikom, ki imajo možnost odločanja v dobrobit ljudi. Enako vsebino bomo zapečatili kot časovno kapsulo in ohranili za generacije, ki prihajajo.