Slikarka in kiparka Elsa Oeltjen Kasimir je svoja prva umetniška znanja pridobila doma, saj je izhajala iz izrazito umetniške družine. Kot ena izmed redkih žensk tistega časa je šolanje nadaljevala, in sicer na umetni obrtni šoli na Dunaju, kjer se je izpopolnila predvsem v slogu ekspresionizma. Skupaj s soprogom Janom Oeltjenom, priznanim nemškim slikarjem, je veliko potovala in v veliki večini ustvarjala v njegovi senci. Še pred uveljavitvijo pri nas je prve uspehe na področju kiparstva dosegla v moževi domovini, Nemčiji, žal pa je število ohranjenih del iz tega obdobja majhno. Vrhunec njenega ustvarjanja v mali plastiki umeščamo v dvajseta in trideseta leta 20. stoletja. Kot ena izmed prvih kipark, ki so delovale na slovenskem ozemlju, se je v motiviki omejevala na manjše plastike za zasebne naročnike, ustvarila pa je tudi številne portrete družinskih članov. Kot modela za manjše plastike in za portrete je velikokrat uporabila svoji hčeri. Mala portretna plastika iz žgane gline je Portret Leni, moževe hčere iz prvega zakona. Gre za značilen otroški portret, v katerem je mogoče prepoznati povezavo med modelom in kiparko. Ni dvoma, da je bila umetnica deklici močno naklonjena, kljub temu, da ni bila njena biološka hči. Ljubkost, igrivost, intimnost, sproščenost ter subtilnost figure potrjujejo dejstvo, da je Elsa Oeltjen Kasimir v svojih portretih znala prikazati karakter in čustva portretirancev. Figura deluje zelo umirjeno, hvaležno in emocionalno. K takšnemu dojemanju pripomorejo tudi detajli figure kot so na pol zaprte oči dekleta, dve kiti ter rahla nagnjenost glave v levo. (Urška Gačnik, v okviru projekta Klik do slik; Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.)