Novoletna voščilnica, barvna, v obliki razglednice, pravokotna, pokončna. Voščilniuca ima belo obrobo in tanek črni okvir. Znotraj tega polja je levo reliefna goreča sveča v rjavo rdečih odtenkih, pod njo je vijolična pentlja, desno od sveče je vejica bodike z rdečimi jagodami in tremi smrekovimi storži. Preko vejice je položeno rumeno pravokotno, položno polje s tankim rdečim okvirjem, znotraj je napis s črnimi velikimi tiskanimi črkami: Srečno / novo leto. Na hrbtni strani sta s tanko zeleno črto označeni polji za izpis sporočila in polje za naslovnika. Ob spodnjem robu, na mestu, ki loči polje za sporočilo in naslovnika, je vertikalno, z zelnimi pisanimi črkami zapisano: Kralj (logotip?) V desnem zgornjem vogalu je prilepljena znamka z motivom plavajočega mlina na Muri. Zgoraj z velikimi tiskanimi črkami zelene barve: zgoraj je napis SLOVENIJA / ptt 8.00 (tolarjev). Znamka je izšla v seriji Slovenija – Evropa v malem 25. 8. 1993. Risba in ilustracija: Zagorka Simić, oblikovanje Miljenko Licul, tisk Delo Tiskarna d.d., 3 barvni ofset tisk, papir, velikost: 25,60 x 34,50 mm, grebenasto zobčanje. Prenehanje veljavnosti v poštnem prometu: 31. 12. 1997. Mlin na Muri Na rekah, ki so spreminjale svoj tok in so tudi sicer ob deževjih močno narasle, so ponavadi postavljali plavajoče mline. Mlini so stali na dveh velikih lesenih čolnih, in sicer tako pogonsko kolo mlina kot tudi mlinsko poslopje z mlinskim kamnom, vsipalnikom in "pajkljem". Tak plavajoči mlin se je prilagajal višini vodnega toka, mlinarju pa je tudi omogočal, da je vedno izbiral med najugodnejšimi meseci na reki, ki so mu omogočali najboljše mletje. Najstarejša pričevanja o plavajočih mlinih segajo že v stari Rim, od tod pa so jih Rimljani širili po vsem ozemlju imperija, kjer so bile za tako obliko mletja najprimernejše razmere. Pri nas je bilo največ plavajočih mlinov na reki Muri v Prekmurju. Žal se do danes ni ohranil noben tak mlin v celoti. Edini ohranjeni plavajoči mlin z Mure je nekaj časa plaval v jezeru, ki je nastalo v opuščeni gramoznici pri Lendavi. Potem so ga prenesli na travnik (!)pred hotelom Lipa v Lendavi, kjer naj bi pomenil muzeološko predstavitev te svojevrstne prekmurske posebnosti. Tudi ta rešitev je vse prej kot dobra in je le ena od faz v njegovem propadanju. Od vseh pričevanj se je na Muri ohranilo le še plavajoče mlinsko kolo, ki poganja Babičev mlin v Veržeju. Ta pa seveda že stoji na bregu. Znamka je žigosana s podolgovatim, položnim, črnim žigom. Z velikimi tiskanimi črkami črne barve je desno od stilizirane smrekove vejice zapisano: Vesel božič in / srečno novo / leto želi PTT / Slovenije. V osrednjem delu voščilnice zgoraj je okrogli poštni žig s črkami črne barve: Maribor / 21. 12. 93 - 18. Na hrbtni strani je ročno, z modrim kemičnimi svinčnikom, velikimi in malimi pisanimi črkami izpisan naslovnik in zapisano voščilo.