Voščilnica božično novoletna v obliki razglednice, pravokotna, položna. Na temni, črni osnovi je v levi polovici stekleni svečnik z rdečo gorečo svečo v obliki jabolka. Pred njim so položeni trije okraski, bleščice in darilo z veliko pentljo. Zgoraj desno je z velikimi in malimi tiskanimi črkami rdeče in bele barve natisnjeno voščilo: Srečno Novo Leto. Na zadnji strani sta v levem zgornjem vogalu dva zvončka povezana s pentljo, okrog je osem peterokrakih temno sivih zvezdic različnih velikosti. Na sredini hrbtnega dela, med delom za naslovnika in delom za sporočilo je vertikalno zapisano s temno sivimi velikimi in malimi tiskanimi črkami: Tisk: ŠETISK, fotoliti: SCAN STUDIO, Made in Slovenia. V desni spodnji polovici voščilnice: T&GRAF / Marketing. V desnem spodnjem vogalu: Serija: NR 13 V desnem zgornjem vogalu je prilepljena znamka z motivom mlina na Muri. Zgoraj z velikimi tiskanimi črkami zelene barve: zgoraj je napis SLOVENIJA / ptt 8.00 (tolarjev). Znamka je izšla v seriji Slovenija – Evropa v malem 25. 8. 1993. Risba in ilustracija: Zagorka Simić, oblikovanje Miljenko Licul, tisk Delo Tiskarna d.d., 3 barvni ofset tisk, papir, velikost: 25,60 x 34,50 mm, grebenasto zobčanje. Prenehanje veljavnosti v poštnem prometu: 31. 12. 1997. Mlin na Muri Na rekah, ki so spreminjale svoj tok in so tudi sicer ob deževjih močno narasle, so ponavadi postavljali plavajoče mline. Mlini so stali na dveh velikih lesenih čolnih, in sicer tako pogonsko kolo mlina kot tudi mlinsko poslopje z mlinskim kamnom, vsipalnikom in "pajkljem". Tak plavajoči mlin se je prilagajal višini vodnega toka, mlinarju pa je tudi omogočal, da je vedno izbiral med najugodnejšimi meseci na reki, ki so mu omogočali najboljše mletje. Najstarejša pričevanja o plavajočih mlinih segajo že v stari Rim, od tod pa so jih Rimljani širili po vsem ozemlju imperija, kjer so bile za tako obliko mletja najprimernejše razmere. Pri nas je bilo največ plavajočih mlinov na reki Muri v Prekmurju. Žal se do danes ni ohranil noben tak mlin v celoti. Edini ohranjeni plavajoči mlin z Mure je nekaj časa plaval v jezeru, ki je nastalo v opuščeni gramoznici pri Lendavi. Potem so ga prenesli na travnik (!)pred hotelom Lipa v Lendavi, kjer naj bi pomenil muzeološko predstavitev te svojevrstne prekmurske posebnosti. Tudi ta rešitev je vse prej kot dobra in je le ena od faz v njegovem propadanju. Od vseh pričevanj se je na Muri ohranilo le še plavajoče mlinsko kolo, ki poganja Babičev mlin v Veržeju. Ta pa seveda že stoji na bregu. Na hrbtni strani je ročno, z modrim kemičnimi svinčnikom, velikimi in malimi pisanimi črkami izpisan naslovnik in zapisano voščilo.