Kolovrat s preslico. Predmet ima okrasje - rozeto. Pridelava in predelavava lanu je bilo izrazito žensko delo, razen tkanja, ki je bilo moško delo (v prekmurskih vaseh z madžarskim prebivalstvom so tkale ženske!). S pridelavo lanu je precej dela, izrazit skupinski značaj sta imela trenje in predenje lanu. Takrat se je pri hiši, kjer so imeli veliko lanu, zbralo več teric in/ali predic. V postopku trenja nastane predivo, ki so očiščenega predice s prsti sukale na kolovratu (korblatu) v prejo oziroma nit. Predlo se je pozimi, ko je bilo več časa. Predivo so nataknile na preslico, ki je bila v Prekmurju samostoječa (v ostalih pokrajinah je bila preslica nataknjena na kolovrat), in poganjale kolovrat. Nit, ki jo je sukal kolovrat, so natezale z rokami, če ni bila enakomerno debela ter jo slinile z jezikom, zraven pa so pele. Nit se je navijala na tuljavo (špulo), šest tuljav je bilo potrebnih za klobčič (klopko).