Slika povzema prvine značilne za dela bratov Kralj v obdobju nove stvarnosti, ki je nastopila v sredini 20. let. V prvi vrsti gre za prizor s socialno noto, v katerem želi umetnik poudariti značilnosti slovenskega miljeja in človeka, obenem pa tudi narodove psihe, kakor je razvidno že iz naslova. Slikar, ki je izhajal iz ruralnega okolja, se je v svojih delih pogosto identificiral s preprostimi ljudmi ter v njih skušal zajeti bistvo slovenske identitete. Figure so stilizirane, obrazi moških, žensk in otrok rahlo spačeni, a bistveno bolj zemeljski kot v njegovih zgodnejših ekspresionističnih delih. Slikar je vključil različne osebnosti iz kmečkega okolja in hrepenenja treh različnih generacij povezal v krogotok življenja in smrti. (dr. Robert Simonišek, 16.4.2020)