V letu 1893 se je pričela montaža črpalke Kley, največjega ohranjenega stroja Rudnika živega srebra Idrija, največjega ohranjenega parnega stroja v Sloveniji in med večjimi v Evropi. Za nabavo le-tega se je rudnik odločil po nenadnem vdoru jamske vode leta 1885. Dotok vode je bil večji kot zmogljivost vseh razpoložljivih črpalk. Parno črpalko je leta 1893 izdelala znana tovarna E. Skoda Pilsen. Posamezne sestavne dele so po železnici pripeljali do Logatca, naprej do Idrije pa s konjsko vprego. Delovati je začela leta 1895, po doslej zbranih podatkih so jo zadnjič pognali leta 1948 in sedem let kasneje so jo demontirali. Stroj je v času in po prenehanju delovanja zaradi svojih ogromnih dimenzij in mas sestavnih delov zbujal občudovanje. Pogonski parni batni stroj tipa Woolf ima dva vertikalna valja. Premer visokotlačnega valja je 810 mm, gib bata 1250 mm, premer nizkotlačnega valja 1000 mm, gib bata pa 2000 mm. Bata sta prek ojnic poganjala balansir, ki je bil povezan s črpalnim drogovjem na eni strani vrtišča, na drugi pa prek ojnice in ročične gredi z vztrajnikom. Balansir z maso 19 ton je bil dolg 10250 mm, premer gredi balansirja je 500 mm, premer gredi vztrajnika 420 mm, premer vztrajnika je 7500 mm in njegova masa 20,6 ton. Parni batni stroj je imel tako imenovani kataraktni krmilni mehanizem sistema Kley. Moč stroja je bila pri normalni obremenitvi 73,55 kW (100 KM), pri največji pa 147,1 kW (200 KM). Število vrtljajev oziroma nihajev je bilo 1 do 12 vrt/min, običajno 6 vrt/min. Poraba suhe nasičene pare je bila pri 73,55 kW 1000 kg/h. Črpalka je imela zmogljivost 1250 l/min pri 6 vrt/min. Črpanje vode je bilo izvedeno v treh stopnjah. Na XI. obzorju (271,6 m pod površjem) je bila nameščena Plunger črpalka z batom premera 450 mm, na IX. obzorju (221,4 m pod površjem) Rittinger črpalka z batom premera 447 mm ter na III. obzorju (122,1 m pod površjem) še ena Rittinger črpalka z batom premera 444 mm. Gibi vseh batov so bili 1500 mm.