Arhitekturno oblikovano ohišje ure je izdelano iz izjemno prefinjeno oblikovane hruškovine. V bogato razgiban in profiliran plintast podstavek je na čelu vdelan majhen predalček z medeninastim gumbom za izvlek. V osrednjem delu ohišja so v vogalih štirje toskanski stebriči, od katerih imata nekoliko izstopajoča sprednja dva bazi postavljeni pravokotno, kapitela pa zasukana, čemur sledi tudi ogrednje. Le-to spodaj in zgoraj obtekata fino profilirana venca, le da je nad slednjim bogatejšim in širšim na čelni strani postavljena luneta z enakim profilom, v vogalih pa sta nanj postavljeni umetelno struženi vazi. V preprosto oblikovano hrbtno stran urnega ohišja so vdelana vratca, ki se s konzolo iz kovanega železa spremenijo v majhno poličko. Nanjo so z zadnje strani postavljali svečo oziroma oljno svetilko, ki je osvetljevala predrte številke na številčnici. Železna nosilna plošča številčnice je na tečajih in se z mehanizmom vred odpira navzven. V zgornji polovici ima nad večjo predrtino v obliki polovice kolobarja rimske številke od 1 do 3. Za njim je še ena z motivom nočnega neba poslikana pločevinasta plošča, ki ima ovalno okence, skozi katero se izmenjaje kažejo v medeninasti pločevini predrte rimske številke (II, IV, VIII, X, XII). Na železno osnovo, pozlačeno z oljno pozlato so aplicirani figuralni in ornamentalni odkovki iz posrebrene pločevine z motivom Marsa in Minerve v spodnjih kotih, med katerima je napisna ploščica s signaturo dunajskega urarskega mojstra: Andreas Nagl In Wienn, obdana z draperijo in fruktonom ter angelsko glavico. V kotih nad številčnico pa dva angela pridržujeta trakove, na katere je obešen frukton. Kolobar z graviranimi in počrnjenimi rimskimi številkami je najbrž iz kositrne pločevine. Od kazalcev iz kovanega železa je ohranjen le najmanjši.