Konstrukcija neoklasicističnega počivalnika že sama po sebi nakazuje pomen njegovega izvornega poimenovanja chaise longue (dolgi stol). Izdelana je namreč iz dveh skupaj trdno spojenih delov, z jasno ločnico med podaljšanim sedežem in stolom oziroma naslanjačem. Skoraj kvadraten sedež slednjega ob straneh zamejujeta naslonili za roke, ki se vzpenjata proti nazaj precej nagnjenemu in zgoraj volutasto zaključenemu hrbtnemu naslonu. Počivalnik nosi osem konično struženih in kaneliranih nog, ki imajo v stičiščih z vezniki v poglobljena polja vstavljene rezbarjene in pozlačene rozete. Vsi vidni ploskoviti deli sprednjega zaokroženega in stranskih ravnih sedežnih veznikov, kakor tudi hrbtnega naslona in naslonil za roke, imajo rezbarjeno luskasto ornamentiko v nekoliko poglobljenem osrednjem polju, na volutastih zaključkih stranskih in hrbtnega naslonila pa so prav tako pritrjene rezbarjene in pozlačene rozete. Novejše dekorativno blago je opeto na bržkone prvotno vzmeteno oblazinjenje.