Cinober je živosrebrov sulfid - HgS. To je spojina dvovalentnega živega srebra in žvepla. Spojina je zelo obstojna. Netopna je v vseh kislinah razen v zlatotopki. Topna je v alkalnih raztopinah sulfidov in polisulfidov natrija in kalija. V zgodovinskih virih se srečujemo z dvema izrazoma: naravni in umetni cinober.Naravni cinober je drobno zmleta, zelo bogata in čista cinabaritna ruda. Umetni cinober dobimo s sintezo živega srebra in žvepla v čisto določenih pogojih. Ima lepo rdečo barvo z najrazličnejšimi odtenki. V Idriji so ga izdelovali od začetka rudarjenja pa do konca prve svetovne vojne, z daljšo vmesno prekinitvijo med letoma 1658 in 1782. Skupno nekaj več kot 300 let. V vsem tem času so ga izdelali 8800 ton ali 6,6 % od vsega v Idriji proizvedenega živega srebra. Zadnjih 400 kg cinobra so zmleli v vermilon leta 1922 in s tem proizvodnjo dokončno zapustili. Škatlica z vermilonom ima premer 80,5 mm in višino 31 mm. Na škatlici je napis VERMILLON 500 g in oznaka C, na vrhu škatlice je dvoglavi habsburški orel in napis IDRIA.