Mojca Smerdu sodi v generacijo slovenskih kiparjev, ki se je pod vplivom nove podobe posvetila čutno in ekspresivno naglašeni skulpturi, pri čemer se je obračala k figuraliki, tematsko pa črpala iz sfere osebnih mitologij. Rdeča nit opusa Smerdujeve je organsko zasnovana forma, ki spominja na začetke kiparstva, antropomorfne poteze pa razkrivajo vsebinsko težišče v arhetipskem pojmovanju ženskega in moškega načela. Cikel Del nas je začel nastajati v 90-ih letih, vzporednice pa lahko najdemo že v delih iz 80-ih let, kjer je plastenje zunanje lupine s svaljki kiparkin temeljni oblikovni princip. Tako trakasta tekstura kot uporaba gline stopnjujeta vtis naravnega, rudimentarnega, forma se rojeva izpod prstov umetnice, ki z dotikom rok prenaša primarno ustvarjalno silo v materijo. Na elementarno opozarja tudi kompozicija, ki z erektivno pozicijo ustvarja vtis rasti iz tal in aludira na mošk princip, hkrati pa se v mehko vzvalovani celoti nakazujejo obrisi ženskega torza. Spoj moškega in ženskega načela izrisuje prapočelo sveta, ki temelji v oplajanju in rasti.