V kiparstvu so se v 80-ih letih zgodile velike spremembe in v slovenskem prostoru so zaživele v takšnem obsegu, da lahko govorimo o enem najplodnejših obdobij tega medija nasploh. Darko Golija je v svojem delu upošteval novosti časa: klasični kiparski material je pogosto nadomestil s predmetom, ki je bil predhodno izdelan za vsakodnevno rabo, v ospredje je stopil proces sestavljanja umetniškega dela, eksistencialna vprašanja medija so se povezala z družbenimi in osebnimi zgodbami. Vse to je razširilo vsebinsko polje kiparstva in gledalca pogosto nagovorilo bolj neposredno. Skulptura velikih dimenzij Lega sesanja je sestavljena iz sedmih s cementnim lepilom dopolnjenih plastičnih krogel, ki jih je kipar kupil na odpadu ter jih predelal, dodelal in povezal s plastičnimi cevmi. Kot pravi Darko Golija, je navdih za temo povezovanja in pretakanja življenjske energije črpal iz »neposrednega dogajanja v svoji urbani in intimni okolici«. S pomočjo kontrasta med industrijsko hladnostjo in unificiranostjo elementov ter organskostjo, ki jo celota pridobi po preobrazbi, je spregovoril o sublimaciji materije, ki skozi umetniški proces pridobi novo vrednost.