Janez Boljka se je rodil 21. junija 1931 v Subotici in se je po končani vojni s starši preselil v Ljubljano, kjer danes živi in ustvarja.

Boljka je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je končal tudi podiplomski splecialistični študij grafike in kiparstva. Izpopolnjeval se je v Evropi in na potovanjih po vsem svetu.

Poznan je postal s svojim železnim kiparskim ciklusom, z varjenjem kosov odpadnega železa in starega orožja, ki je dobilo številne posnemovalce. Uveljavil se je z oblikovanjem kipov iz aluminija in serijami Ribničanov. Večja serija njegovih del, predvsem v mali plastiki, so sedeče figure. Oblikoval je tudi različne stoječe figure, posebej serije slikarjev. Kasneje se je posvečal živalskim podobam: nosorogom, opicam, bikom. Ena večjih je bronasti bivol ob vhodu v ljubljanski zoološki vrt.

Ljubljano krasijo številni njegovi javni spomeniki: najstarejši je spomenik žrtvam NOB na Žalah (1965, arhitekt Fedja Košir), kasnejši je spomenik dobrovoljcem 1. svetovne vojne na Dvornem trgu (arhitekt Nikolaj Bežek). V središču mesta so še Jakopičev doprsni kip pred Jakopičevo galerijo ter reliefi Alojza Gradnika, Jožefa Petkovška, Borisa Kraigherja in Ivana Cankarja. Več je dekorativnih kipov: Ribničan pred nekdanjo stavbo Smelt, Atomska Venera na dvorišču iste palače, zmaj vodnjaka v Trubarjevu ulici, ribe na vodnjaku v Nazorjevi ulici, spomenik Lattermanovemu drevoredu v Tivoliju. Njegovo bronasto Pieta je ljubljanska nadškofija podarila papežu Janezu Pavlu II.

Leta 1966 je Boljka prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Je tudi soavtor podobe nacionalnih simbolov slovenskih evrokovancev. V zrelem obdobju se je vrnil k slikarstvu in razvija svojo motiviko z novimi tehnikami. Živi in deluje v Ljubljani. Slikarja sta tudi njegov nečak Miha Maleš in sin Miha Boljka.

Boljko lahko štejemo za začetnika slovenskega nadrealističnega kiparstva. Zgodnja dela so bila narejena v železu, kasnejša pa odlita v bron. Asemblažna tehnologija daje njegovim stvaritvam posebno slikovitost in vitalnost. Tako lahko motive njegovih upodobitev, najsi gre za živali, Ribničana - večnega popotnika ali Ivana Cankarja, opazujemo z dveh nivojev: kot celoto ali kot sklop posameznih sestavin, ki so ponavadi že uporabljeni predmeti. Kiparjevo ustvarjalno dejanje pa je tisto, ki daje homogeno sporočilo vseh elementov.

Galeriji Božidar Jakac je Boljka daroval preko 250 del, izmed katerih je razstavljenih 92 plastik, slik in grafik. Razstava je na ogled od leta 1994. Stalno zbiko hranijo tudi v Arboretumu Volčji Potok. Obe zbirki je postavil oblikovalec Milenko Licul.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Boljka
Vir: http://www.galerija-bj.si/boljka.htm