Katalog istoimenske razstave, ki je na ogled od 3. decembra 2016 v začasnem razstavišču na Muzejskem trgu 2 na Ptuju, odstira materialno kulturo iz življenja na Ptuju pred tremi tisočletji. Ob predhodnih arheoloških raziskavah v Ulici Viktorina Ptujskega, v poznih devetdesetih letih, so arheologi Zavoda za varstvo kulturne dediščine naleteli na dva prazgodovinska grobova, ki sta predstavljala izjemno najdbo in eno najpomembnejših odkritij zadnjih desetletij. Pa vendar je za Ptujčane to odkritje, sicer razvpito v znanstvenih krogih, ostalo skrito vse do decembra 2016. Veljaka iz Ulice Viktorina Ptujskega imata na razstavi in pri razumevanju prehoda iz bronaste v železno dobo ključno vlogo. Ne predstavljata le časovne ločnice, temveč tudi prehod iz kulture žarnih grobišč v halštatsko kulturo, za katerega je razen sprememb v materialni kulturi značilen tudi prehod iz pretežno egalitarne v močno razslojeno družbo. Veljaka sta pripadala eliti, ki je iz gradišča na Grajskem griču obvladovala najpomembnejši prehod čez reko Dravo ter s tem prehod iz Panonske nižine v predalpski in mediteranski svet. Vse to odzvanja v naslovu razstave Gospodarji prehodov. V katalogu in na razstavi je z risbo nazorno prikazana panorama prazgodovinskega Ptuja ter kronologija oz. trajanje podravskih najdišč pozne bronaste dobe in zgodnje železne dobe v primerjavi s pomembnimi sočasnimi najdišči v Sloveniji ter dogajanjem v vzhodnem Sredozemlju. Lokacijsko je opredeljena bronastodobna naselbina z grobiščem na Ptuju in v njegovi okolici. Predstavljena je še materialna kultura iz grobov na Zgornji in Spodnji Hajdini ter Grajskega griča, kot središča širše bronastodobne skupnosti.

Osvežujoč pristop k oživljanju arheološke dediščine utemeljuje niz raziskav in analiz; antropološke analize žganine, analiza radioaktivnega izotopa ogljika, metoda protonsko vzbujenih rentgenskih žarkov, rentgenska radiografija, računalniška tomografija. Rezultati so bogato povrnili trud, saj so omogočili najboljšo interpretacijo originalov. Najdbe na razstavi spremljajo številne replike in rekonstrukcije, predstavljene so pozabljene prazgodovinske tehnike; tkanja, predenja, kovanja, izdelave lončenine, ki so za današnji čas prezamudne in prezahtevne, uporabljeni materiali in kroji pa izbrani premišljeno in kar se da blizu prazgodovinskim.