Jezik: Slovenščina | English
Prijava

Informacije

Muzej narodne osvoboditve Maribor Ulica heroja Tomšiča 5 2000 Maribor
Telefon +386 2 235 26 00
E-pošta

osebje@muzejno-mb.si

Spletna stran

http://www.muzejno-mb.si

Odpiralni čas

Ponedeljek 08:00 - 17:00
Torek 08:00 - 17:00
Sreda 08:00 - 17:00
Četrtek 08:00 - 17:00
Petek 08:00 - 17:00
Sobota 09:00 - 12:00

Vstopnina

Odrasli 3,00 EUR
Študenti 2,00 EUR
Otroci 2,00 EUR

Maribor je naš!

  • Stalna razstava

Z nastankom jugoslovanske države je Maribor postal pomembno obmejno mesto. Predstavljal je severozahodna vrata Jugoslavije v svet. Mesto je postalo prometna os med Alpami in Beogradom ter ostalim Balkanom kot tudi med Dunajem in Trstom.


Leta 1910 je v Mariboru živelo 27.994 prebivalcev v 1269 stanovanjskih objektih. Leta 1921 se je število prebivalcev povečalo na 30.739 prebivalcev, stanovanjskih poslopij v mestu pa je bilo že 1455. Ob zadnjem štetju prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji leta 1931 je v Mariboru živelo 33.921 ljudi, število stanovanjskih nepremičnin pa je naraslo na 1834. Kot nov dejavnik mariborskega prebivalstva so med letoma 1918 in 1941 nastopili Primorci, ki so jugoslovanskemu Mariboru s svojo značajsko neposrednostjo vtisnili nov pečat.


Med januarjem 1919 in aprilom 1921 so mestno upravo v Mariboru vodili vladni komisarji dr. Vilko Pfeifer, nato pa dr. Josip Leskovar in za njim še Ivo Poljanec. Prve občinske volitve so bile razpisane za 26. april 1921. Največ glasov so prejeli socialisti, iz njihovih vrst so izvolili tudi župana Viktorja Grčarja. Spodnještajerski Nemci se prvih občinskih volitev v Mariboru niso udeležili. Izid prvih občinskih volitev v Mariboru in okoliških občinah, kjer so tudi zmagali socialisti, je bil precej drugačen kot v drugih slovenskih občinah.


Druge občinske volitve so bile 21. septembra 1924. Klerikalci Slovenske ljudske stranke in liberalci Jugoslovanske demokratske stranke so skupaj z Narodno socialistično stranko nastopili na občinskih volitvah v Mariboru kot Narodni blok. Samostojno so šli na volitve mariborski Nemci z Domačo gospodarsko stranko. Narodni blok je na drugih občinskih volitvah dobil 32 mandatov. Nemci in socialistična stranka so vsak dobili po štiri mandate v občinskem odboru, komunistična delavska skupina pa en mandat. Novi župan je postal predstavnik Slovenske ljudske stranke dr. Josip Leskovar.


Zadnje občinske volitve med obema vojnama so bile leta 1927. S 14 mandati je zmagala Slovenska ljudska stranka, takoj za njo so bili socialisti z 12 mandati. Šest mandatov je dobila Jugoslovanska demokratska stranka, pet pa Domača gospodarska stranka Nemcev. Mestni svet je 24. januarja 1928 za župana izvolil dr. Alojzija Juvana iz vrst Slovenske ljudske stranke. V zadnjem izvoljenem občinskem odboru so kot mestni odborniki sedeli že vsi bodoči župani in podžupani (dr. Alojzij Juvan in Franjo Žebot iz Slovenske ljudske stranke ter dr. Franjo Lipold iz Jugoslovanske demokratske stranke).


Ob uvedbi kraljeve šestojanuarske diktature leta 1929 je bil razpuščen tudi mestni občinski svet. Že čez nekaj dni je veliki župan Mariborske oblasti postavil novo občinsko upravo z županom dr. Alojzijem Juvanom. Kasneje ga je nasledil liberalec dr. Franjo Lipold. Do konca Kraljevine Jugoslavije mestna občina ni mogla imeti drugačne politične usmeritve, kot je bila tista v državi.


Zadnja, največja sprememba v sestavi organov mestne občine, se je zgodila jeseni 1935, ob spremembi vlade v Beogradu, ko je postal ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen iz Slovenske ljudske stranke. Takrat so v Mariboru mestno občino z večino mestnih svetnikov prevzeli pristaši klerikalne stranke. Župan je ponovno postal dr. Alojzij Juvan, podžupan pa Franjo Žebot.


Med letoma 1918 in 1941 je na upravni razvoj mestne občine negativno vplivalo dejstvo, da je Maribor proti svoji volji, kot edina mestna občina v Jugoslaviji, ostajal v občinskih mejah, ki jih je določil zakon o občinah iz leta 1850. Njegova predmestja so še naprej ostajala samostojne občine.

Druge razstave in dogodki v muzeju

Pst! Maribor 1941 - 1945

Pst! Maribor 1941 - 1945

  • Stalna razstava

Stalna razstava pst! Maribor 1941-1945 izhaja iz tradicije Muzeja narodne osvoboditve Maribor, vendar pa smo izbrali nov pristop k obravnavanju tematike. Želimo biti muzej, ki... Več

»Na desni ga, na levi ni – pred nami svetli cilj leži«

»Na desni ga, na levi ni – pred nami svetli cilj leži«

  • Stalna razstava

Razstava prikazuje predvsem boj za slovensko severno mejo na Štajerskem in vzhodnem Koroškem, na ozemlju, ki je bilo konec leta 1918 v Štajerskem obmejnem... Več

Spomenik mariborski industriji - Industrijski Maribor v 20. stoletju

Spomenik mariborski industriji - Industrijski Maribor v 20. stoletju

  • Stalna razstava

Za industrijski razcvet Maribora in severovzhodne Slovenije je bila razen ugodne geografske lege in ugodnih razmer v prometu zaslužna tudi elektrifikacija. Električna luč je... Več

Scherbaumov salon

Scherbaumov salon

  • Stalna razstava

Novembra 2007 je bilo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor odprtje Scherbaumovega salona, prve sobe nove stalne razstave. Scherbaumov salon je posvečen družini Scherbaum. Prav... Več

Maribor je svoboden

Maribor je svoboden

  • Stalna razstava

Nemška vojska se je iz večine krajev severovzhodne Slovenije umaknila 8. ali 9. maja 1945. Neposrednih bojev za Maribor ni bilo. Osvobojen je bil v okviru sklepnih operacij za... Več

Zgodovina fotografije in fotografske tehnike

Zgodovina fotografije in fotografske tehnike

  • Stalna razstava

Človeštvo že vse od začetka spremlja želja po dokazovanju in razumevanju sveta, ki nas obdaja. Zagotovo so si ljudje marsikdaj želeli, da bi lahko določen trenutek ujeli v sliko,... Več

TAM - 70 LET

TAM - 70 LET

  • Razstava
  • 16.09.2017 - 01.09.2018

Ob 70. obletnici ustanovitve Tovarne avtomobilov Maribor s podjetjem TAM - Europe pripravljamo pregledno razstavo - vozila, ki jih je skozi zgodovino izdelovalo podjetje. Razstava... Več

Mala retrospektiva - Oskar Karel DOlenc

Mala retrospektiva - Oskar Karel DOlenc

  • Otvoritev
  • 21.09.2017

Oskar-Karel Dolenc se je rodil 12. maja 1938 v Ljubljani. Tu je diplomiral na Fakulteti za strojništvo. Do leta 1971 je bil zaposlen kot projektant v TZ Litostroj, med letoma... Več

IZVIR LEPOTE - 130 LET TOVARNE ZLATOROG

IZVIR LEPOTE - 130 LET TOVARNE ZLATOROG

  • Razstava
  • 27.09.2017 - 01.11.2017

Tovarna Zlatorog, ustanovljena pred 130. leti, še danes nadaljuje svojo tradicijo kot Henkel Slovenija, in proizvaja vse, kar je potrebno za lepoto. Poglejmo, kaj in kako so... Več

Ranjeni in bolni

Ranjeni in bolni

  • Razstava
  • 07.11.2017 - 01.10.2018

Ranjeni in bolni partizani so bili med NOB deležni velike pozornosti. Skrb zanje se je v Sloveniji začela že takoj po oboroženi vstaji. Začetki partizanske sanitete segajo v... Več