Ive Šubic

Ive Šubic se je leta 1922 rodil v Hotovlji pri Poljanah nad Škofjo Loko. Leta 1940 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Zagrebu, nato pa je leta 1941 odšel v partizane. V partizanih je služil tudi kot illustrator in vodja grafičnega oddelka Centralne tehnike. Po končani vojni je študij nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (pri prof. Antonu Gojmiru Kosu in Božidarju Jakcu). Diplomiral je leta 1948, nato pa je leta 1950 zaključil specialko za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici.

Ive Šubic velja za enega najpomembnejših slovenskih avtorjev s tematiko NOB. Poleg te tematike in partizanske propagandne grafike, je v njegovem slikarstvu pomembna tudi motivika iz kmečkega življenja. Njegova dela so nastajala v tehniki olja, tempere, risbe, grafike, freske, sgraffita in tudi mozaika, katerega lahko vidimo v veži današnjega Parlamenta v Ljubljani, ali v Dražgošah, kjer se je z mozaikom poklonil padlim. Kot illustrator se je preizkusil v delih, kot so naprimer Bevkovi Pastirci iz leta 1947. Knjižne ilustracije Šubica pa krasijo tudi Hlapca Jerneja in Visoško kroniko, manjše ilustracije pa najdemo v mnogih revijah in časopisih (Ciciban, Kurirček, Pionirski list). 

Za svoje likovne dosežke je prejel mnoge nagrade, med njimi tudi Nagrado Prešernovega sklada, leta 1968, in sicer za slikarska dela, razstavljena leta 1967 v galeriji Škofjeloškega muzeja. Leta 1979 pa je prejel še veliko Prešernovo nagrado za svoj umetniški opus.

Vir fotografije: www.sokolskidom.si/2009/12/razstava-risb-ive-subic/