Jezik: Slovenščina | English
Prijava

Mira Pregelj

Podatki o avtorju

Datum in kraj rojstva
13. september 1905, Litija

Datum in kraj smrti
22. december 1966, Litija

Mira Pregelj

Rodila se je leta 1905 v premožni družini v Litiji. Oče je bil visoki uslužbenec Južnih železnic, kar ji je celo življenje omogočalo, da je ostajala samosvoja, saj se ji ni bilo potrebno podrejati naročilom in naročnikom. Odmaknjena v okolje trdnega družinskega doma se je pogrezala v svoj lasten svet. Njena stalna spremljevalka na potepih po okolici Litije, Ljubljane in kasneje Lovrana, je bila skicirka. Tako so prav v letih po drugi svetovni vojni nastala njena najizrazitejša dela, saj je ni moglo prizadeti omejeno gibanje, ki se velikokrat opazi pri drugih avtorjih v tem obdobju.

Leta 1953 je imela prvo samostojno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani. Ta razstava jo je poleg mnogih skupinskih, ki se jih je udeleževala, uvrstila med vidnejše predstavnike likovne umetnosti tedanjega časa. Njeni začetki razstavljanja pa segajo v leto 1926, ko je ravno končala šolanje na likovni akademiji v Zagrebu in se zgolj slučajno ujemajo z letnico smrti Ivane Kobilice – naše prve velike slikarke. Mira Pregelj je z vsem ponosom nadaljevala njeno delo (poslanstvo) in utirala pot svojim naslednicam, ki vse bolj posegajo v moški svet visoke umetnosti. Svojo prvo razstavo je imela leta 1928 v Jakopičevem paviljonu v okviru nastopa t.i. Četrte generacije (diplomantov zagrebške akademije). Poleg Mire Pregelj so v skupini nastopali še Miha Maleš, Olaf Globočnik, Nikolaj Pirnat, France Pavlovec in Janez Mežan. Likovno gre za različne umetnike, katerih skupni cilj je sprememba slovenske umetnosti v smeri francoskega fauvizma, prežeta z domačo vsebino in z lastnimi občutji.

Zapuščina Mire Pregelj obsega lepo število gvašev, nekaj olj in grafičnih listov, ter fresko za litijsko cerkev. Slikala je na vse mogoče podloge, največkrat zasledimo ostanke kartonskih škatel UNRA paketov, obrnjene liste šolskih vaj svojega nečaka, večkrat pa je kar preslikala svoje že narejene slike.

Zaradi svojega načina življenja je Mira Pregelj motivno zelo skromna. Prevladujejo krajine s kratkih popotovanj, na katerih je srečevala ljudi pri vsakdanjih opravilih in to zabeležila – na tržnici, v kavarni, na športnem igrišču.

Umetnica je živela precej neopazno za svojo okolico in tudi za svoje bližnje. Zapustila je dela, ki so doživetje njenega lastnega sveta in ne realnega stanja tega časa. Ustvarjala je v nenehno spreminjajočem se obdobju gospodarskih in političnih kriz med obema vojnama in v letih povojne obnove. Kljub temu ostaja izrazita intimistka, ki se sicer izraža barvito in dinamično, predvsem v tehniki gvaša, ki ustreza zapisovanju hipnih vtisov. Mira Pregelj je v vsem svojem likovnem ustvarjanju izstopala kot samobitna koloristka in kot presenetljivo pokončna osebnost. Njena umetnost je izrazito umirjena, samosvoja in kljub obdobju, v katerem je ustvarjala, ni družbeno angažirana.

Vir slike: Medobčinski muzej Kamnik

Avtorjeva dela

Vse
 MIRA PREGELJ : ZADNJA PREDSTAVA

MIRA PREGELJ : ZADNJA PREDSTAVA

Umetnostna galerija Maribor

Zbirke

Slikarska zbirka

413 predmetov

Avtor v muzejih