Triptih Divan (DI 3-1, 3-2, 3-3) iz leta 1972 je eno najopaznejših in najbolj izčiščenih Dvoršakovih del, ki sodi v vrh njegovega ustvarjanja. Divan, na katerem je fotograf spal v času nastanka dela, je predstavljen v treh pogledih.Leta 1973 je k seriji Divan dodal še delo Junij 73, na katerem je predalnik za pospravljanje posteljnine, nad njim pa je videti rob koledarja za leto 1973. Triptih Divan je le na videz razmetana postelja v pogledu med stikalom in stolom. Niz treh brezkompromisnih pogledov ne izriše le reliefa odgrnjene posteljnine, temveč tudi intimen relief bivanjske samote.Kot tak je neke vrste notranji avtoportret. Tematika odsotne prisotnosti je neločljivo vpeta v Dvoršakov opus in jo zasledimo že v delih iz šestdesetih let. Nemo človeško prisotnost je slutiti v zapuščenih predmestjih, na osamelih prometnih znakih, praznih fasadah, gradbenih pregradah kot tudi v sledeh spanja na odgrnjeni posteljnini. Moč Dvoršakovega triptiha ne izhaja iz tega, kar vidimo, temveč iz tega, kar slutimo za vid(e)nim. Triptih Divan kaže vso kakovost Dvoršakove fotografije: trdna zasnova, izjemna likovna senzibilnost, redkobeseden minimalističen jezik in osebna zgodba, ki presega okvir posameznikove usode ter se vpisuje v brezčasno človeško izkušnjo bivanja. Kot tak je Divan gotovo ena najmočnejših modernističnih podob v slovenski fotografiji.