Razglednica – Vojni muzej Logatec – št. 9. General Rudolf Maister, osvoboditelj Maribora in slovenske Štajerske 1918 . Barvna razglednica generala Rudolfa Maistra, slika amaterskega slikarja Jožeta Krambergerja iz leta 2008. Janez Švajncer meni, da je to najboljša slika Rudolfa Maistra. Na hrbtni strani: levo zgoraj: Vojni muzej Logatec – št. 9., General Rudolf Maister, osvoboditelj Maribora in slovenske Štajerske 1918, levo spodaj: Izdal Vojni muzej Logatec s podporo občine Logatec. Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku očetu Francu Maistru in materi Frančiški Tomšič. Bil je najmlajši od treh bratov. Kmalu je izgubil najstarejšega brata in očeta, kasneje še brata Ernesta, ki je bil železniški uradnik. Z mamo sta živela sama ob očetovi skromni pokojnini. Osnovno šolo je obiskoval v Mengšu in v Kranju, kjer je zaključil tudi nižjo gimnazijo. V peti in šesti razred gimnazije je hodil v Ljubljani, nakar se je vpisal na kadetnico na Dunaju in jo leta 1894 končal. Prvo službo je dobil v Ljubljani, služboval je še v Celovcu, Brucku, Przemyslu, Celju, Gradcu in Mariboru. Leta 1905 se je poročil z zdravnikovo hčerjo Marijo Stergerjevo. Rodila sta se jima sinova Hrvoje in Borut. Po kazenski premestitvi 1908 v Galicijo je v Przemyślu hudo zbolel in se nekaj mesecev zdravil tudi v Egiptu. Po okrevanju ni več delal z moštvom, zato je opravljal dela v vojaški upravi. V Mariboru, kjer je služboval med prvo svetovno vojno, je bil postavljen za poveljnika 26. črnovojniškega okrožja. Družil se je z mariborskimi Slovenci, zahajal v Narodni dom, kar so mu mariborski Nemci in nemčurji zamerili. General Rudolf Maister je bil vsestranska osebnost. Že v mladosti se je preizkušal v risanju in slikarstvu. Leta 1900 je razstavil svojo oljno sliko miramarskega gradu. Znana je njegova slika Blejskega jezera, ki jo je naslikal kot član razmejitvene komisije pri določanju zahodne meje z Italijo. Prijateljeval je s slovenskimi slikarji impresionisti Rihardom Jakopičem, Matejem Sternenom in Matijem Jamo. Rudolf Maister je bil bibliofil in je ustvaril eno največjih in najlepših osebnih knjižnic na Slovenskem. Bil je tudi slovenski pesnik. Pesniti je začel že kot gimnazijec. Mladostne pesmi je objavil leta 1904 v pesniški zbirki Poezije. Drugo in poslednjo pesniško zbirko Kitica mojih pa je izdal leta 1929 v Mariboru. Kot častnik se Rudolf Maister spomladi 1918 ni smel vključiti v jugoslovansko deklaracijsko gibanje, je pa to storil posredno s pesmijo Naprej pod psevdonimom Krajnc v mariborskem časniku Straža. Prvega novembra 1918 ga je Narodni svet za Štajersko imenoval za generala in mu podelil vojaško poveljstvo v Mariboru in na slovenskem Štajerskem. Jugoslovanske oblasti so ga upokojile leta 1923 s činom divizijskega generala. Med prvo svetovno vojno je bil odlikovan z bronasto medaljo za vojaške zasluge. Kot poveljnik Labotskega odreda je za zasluge med ofenzivo na Koroškem 1919 prejel jugoslovansko odlikovanje red belega orla z meči III. stopnje. Odlikovala ga je Češkoslovaška republika z vojnim križcem 1914–1918. Prejel je tudi odlikovanje red Karađorđeve zvezde IV. stopnje, za zasluge v kulturi pa red sv. Save I. stopnje. Med počitnicami na Uncu pri Rakeku je 26. julija 1934 nenadoma umrl. Ob največjem dotedanjem pogrebnem sprevodu je bil 28. julija 1934 pokopan na pobreškem pokopališču v Mariboru.