Raispov portret, ki je ob Oswatitschevi drugi samostojni razstavi leta 1898 požel veliko hvale zaradi zelo realistične upodobitve, tedaj že pokojnega, a v spominu Ptujčanov še kako prisotnega zgodovinarja, je prepričljivo delo mladega umetnika, pri čemer še posebej izstopajo obrazne poteze ostarelega možaka z upadlimi lici in utrujenimi očmi v črni obleki in z velikim črnim metuljčkom okrog belega poškrobljenega ovratnika. Čez prsi mu visi verižica, na katero je na začetku revirja suknjiča pripeta žepna ura, prikriti simbol časa, ki neusmiljeno teče.