Kipar, ki je najverjetneje v prvih desetletjih 17. stoletja oblikoval svetnico, sprva zagotovo pripadajoči večjemu oltarnemu ansamblu, se po zasnovi in plastični modelaciji drži zgodnjebaročnih slogovnih izhodišč. Vitka postava svetnice se kaže tako v drži kakor v
poudarjenem in tesno prilegajočem, z notranjim vzorcem obdelane ter pozlačene telovniku. K temu pripomore lepo izpeljano gubanje obleke, s širokim in čez ramena in pas pregibajoče se blago plašča. Razkriti vrat, privzdignjena
drža, lepemu obraz, raven nos, čutne, polne ustnice ter kratki, nazaj počesani lasje, podarjajo upodobljenki patricijsko eleganco. Zaradi odsotnosti atributa bi le stežka opredelili koga bi utegnila predstavljati; po položaju rok in drži desnice lahko pomislimo kvečjemu na to, da jo je morebiti kot mučenico istovetila palmova vejica.
Janez Balažic, Umetnine iz Prekmurja, str. 100