Edo Murtić (1921–2005) je eden najpomembnejših hrvaških umetnikov 20. stoletja, uveljavljen tudi v mednarodnem prostoru. Znan je po svojih ekspresivnih platnih velikega formata, ustvarjal pa je tudi gvaše, grafiko, murale, mozaike, keramiko in gledališko scenografijo. Študiral je na zagrebški akademiji pri Ljubu Babiću in Krstu Hegedušiću in študij končal leta 1941. Leta 1944 se je priključil NOB, kjer je ustvarjal skupaj z umetnikom Zlatkom Prico. Po vojni je intenzivno potoval. V Ameriki se je srečal z abstraktnim ekspresionizmom, v Parizu pa z lirično abstrakcijo. Oba tokova sta vplivala na oblikovanje lastnega izraza. V Murtićevih delih prevladujejo žive, osnovne barve in silovita gestualna ekspresivnost. Kljub abstraktnemu jeziku je ohranjal stik z naravo, pogost navdih mu je predstavljal Mediteran. Njegova dela se nahajajo v prestižnih svetovnih muzejih, kot sta Tate v Londonu ali MoMA v New Yorku. Litografija Eda Murtića Brez naslova (1979) je del grafične mape Jugoslovanskih umetnikov, ki jo je Umetnostna galerija Maribor pridobila leta 1983. Murtićeva grafika je njegovo značilno delo, ki kaže prvine abstraktnega ekspresionizma. Delo priča o vitalni ustvarjalni energiji, ki jo v naravi lahko primerjamo z vulkanskim izbruhom. Črna barva, nanešena s široko ekspresivno gesto, je umetniku pogosto služila za osnovo, okoli katere so se dogajale živahne barvne erupcije.