Jan Oeltjen (1880 – 1968) po rodu iz severne Nemčije se je umetniško formiral v duhu nemškega ekspresionizma. Leta 1915 je bil vpoklican v vojsko. Kot poročnik je prvo svetovno vojno preživel na francoski in ruski fronti, najprej v Vogezih v Alzaciji in nato v Latviji. V tem času je ustvaril veliko število akvarelov in risb, ki beležijo življenje vojakov, njihovo bivalno okolje, okoliške kraje, od vojne opustošeno naravo, portrete vojakov in avtoportrete. Akvareli z močnimi kontrastnimi barvami kažejo ekspresionistične vplive, v portretih izstopa psihološka karakterizacija likov. Cikel vojnih akvarelov je pretresljiv dokument časa in dnevniški zapis umetnika na fronti.