Tržaški umetnik Lojze Spacal, eden izmed ključnih umetnikov 20. stoletja, je ustvarjal na stiku dveh svetov. S svojim obsežnim opusom se je v Sloveniji, Italiji in tudi širše uveljavil predvsem kot pretanjen pesnik Krasa. V času po drugi vojni je imel pomembno vlogo seznanjanja slovenskih umetnikov z aktualnimi modernističnimi tokovi. Iz intimistično usmerjenega slikarstva se je po vojni vedno bolj usmerjal v grafiko. V začetku petdesetih let so umetnikovo pozornost pritegnili motivi povezani z obmorskim svetom. V barvnem lesorezu Čolni in mreže so različni predmeti (čoln, mreže, hiša, ograja, sodi, svetilka in podobno) soočeni tako, da barva in tekstura zapolnita vsak delček podobe. V dinamično oglatem oblikovanju in členjenju na manjše ploskve je moč prepoznati odmev francoskega kubizma. Grafika razkriva tipične elemente, ki gradijo Spacalove podobe: vertikale, horizontale, enostavne črtne vzorce, vključevanje osnovnih likov kot so krog, kvadrat in trikotnik. V naslednjih dveh desetletjih je te elemente radikalno izčistil – in jih približal znaku. S ploskovitostjo, neposrednostjo in enostavno motiviko je Spacal presegal uveljavljene akademske okvirje in v slovenski prostor vnašal svežino in idejo o umetniški svobodi.