Štirje manjši zvezki in posamični listi, vloženi v enega izmed zvezkov, v katerih je zapisano dnevno ali mesečno vreme oziroma gospodarsko/kmetijsko stanje. Zapisovalec je neznan. Glede na vmesne informacije (npr. Mura, Sp. Gris …) predvidevamo, da je bil zapisovalec (zapisovalka) iz okolice Gornje Radgone ali celo iz Gornje Radgone. Na koncu zvezka Mesečnega pregleda vremena 1924‒1932 je inicialka K, ki je premalo za točno identiteto avtorja. Del mesečnega zapisa za leti 1924 in 1925: "Jesen leta 1924 je bila lepa. Ker pa bilo poletje bolj deževno, je v vinogradih peronospora uničila skoraj ves vinski pridelek, ki bil zaradi tega glede kvantitete zelo slab, pač pa boljši glede kvalitete. Zima je bila izredno mila in topla. Zima 1925 je bila izredno mila in topla. Prvi sneg je zapadel šele 23. 2. 1925, ki pa tudi ni dolgo obležal. Pomlad je bila bolj suha, istotako poletje. Jesen je bila izredno mokrotna in deževna. V noči od 11. 11. na 12. 11. so bili silni nalivi med gromom in bliskom. Voda je s hribov pridrvela s tako silo in močjo, da je preplavila ceste, travnike in vrtove po Gor. Radgoni. Tudi šolski vrt je bil popolnoma pod vodo. Udrla je tudi v razne kleti, zlasti je povzročila precejšnjo škodo v kleti stare obč. hiralnice (tik pod glavnim šol. poslopjem), kjer je stala približno dva m visoko, uničila ves že shranjeni živež in vzdignila vinske sode, da so plavali po kleti, katero ima v najem tvrdka Cloter Bouvier. Ker so se vsi kanali zamašili s peskom in gramozom, voda tudi dolgo ni mogla odteči in so jo morali iz kleti pumpati. Ker so bili strašni nalivi tudi drugod, je Mura dne 13. 11. prestopila bregove in se razlila po okolici. Stanje voda nad normalo je bilo 2,80 m. Slični povodnji so bili po vsej Sloveniji in Hrvatski, zlasti je bilo močno prizadeto Prekmurje z Mursko Soboto. Zima: Dne 25. 11. je zapadel prvi sneg, dne 28. 11. je začelo že zjutraj snežiti in je zapadel prav debel sneg in obenem pritisnil prav močan mraz (12 °C, ‒20 °C), ki je trajal od 29. 11. do 19. 12. Zadnja tretjina decembra je bila topla in brez snega. Letina je bila prav izborna, pravo blagoslovljeno leto, kakor so pravili ljudje. Ozimina je bogato obrodila, istotako koruza in krompir, ajda bolj srednje. Tudi sadna letina je bila prav dobra. Zlasti je bilo mnogo črešenj, sliv, orehov in kostanjev, jabolk pa bolj malo. Vinski pridelek je bil kvalitativno srednji, kvantitativno pa precej dober."