Zgodnja trideseta leta dvajsetega stoletja so čas, ko je bil v Mariboru živeči akademski slikar Ivan Kos na vrhuncu svoje ustvarjalnosti. Prav tedaj so nastali nekateri njegovi najboljši portreti, grafike in socialno obarvan, pripovedni cikel Berači. Iz tega obdobja je tudi v oljni tehniki naslikana Rimska cesta. Slikovite domače krajine so poleg prej omenjenih tematik prav tako značilne za opus umetnika, ki je ustvarjal v realističnem duhu. Podobno kot pri portretih ali žanrskih upodobitvah s socialno motiviko smo tudi pri pejsažih priča realizmu in pripovednosti skozi preprostost, vendar pa je tukaj prisotna večja raven idiličnosti, ki govori o Kosovi ljubezni do narave in svoje okolice. S pastoznimi nanosi barve upodobljena pokrajina s kamnito cesto deluje toplo, domače in umirjeno, k čemur pripomorejo vedre barve – tudi cesta je naslikana v toplih niansah, kot da bi kamne segreli sončni žarki. Umetnik se je posvetil detajlom: razno listje in cvetje ter trava so v ospredju natančneje definirani. Z zvestobo realističnemu načinu upodabljanja in slikanju vsakdanjega sveta, polnega emocij in pripovednosti, je Rimska cesta dober primer Kosovega slikarstva. (Barbara Lešnik, v okviru projekta Po kreativni poti do znanja, Virtualne legende; Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada)