Ivan Kos je portrete najpogosteje ustvarjal v akvarelu in risbi, za njegov opus pa so značilni tudi številni ženski portreti v tehniki olja na platnu. Ko se je leta 1924 kot mladenič vrnil s študija v Pragi, je najprej poskusil ustvarjati kot svobodni umetnik, a se je zaradi slabega gmotnega položaja kmalu zaposlil kot risar na dermatološkem oddelku mariborske bolnišnice in kasneje kot profesor slikanja na mariborski klasični gimnaziji. Četudi se nekateri portreti Kosovi portreti iz dvajsetih let 20. stoletja, ko je njegovo slikarstvo doseglo svoj prvi vrh, približujejo novi stvarnosti, pri večini ni sledil sodobnim umetnostnim tokovom in je portretirance upodabljal s prepoznavnimi realističnimi potezami. Mednje sodi tudi portret Malke, na katerem je poudaril kontrast med temnim ozadjem in oblačilom ter svetlo kožo. V gledalca zrejo velike temne oči, lica so polna in rdeča, ustnice pa tesno stisnjene; mladenka je upodobljena zelo živo in zdi se, da je izgubljena v svojih mislih. Portretiranka Malka je bila slikarjeva velika mladostna ljubezen, njuna ljubezenska pisma pa so ohranjena v mariborskem arhivu. Čeprav je zaradi bolezni umrla mlada, je ostala eden od najpogosteje upodobljenih obrazov v umetnikovem opusu. Morda je tudi na Kosovem najbolj znanem delu, Deklica z oranžo, upodobljena Malka, vendar te domneve zaradi razlike v obraznih potezah ne moremo z gotovostjo potrditi. (Lejla Kruško, v okviru projekta Po kreativni poti do znanja, Virtualne legende; Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada)